nova beseda iz Slovenije
MINKA učiteljica ZDRAVNIK | POŠTAR | ŽUPAN ANKA, županova hči | A |
Če bi ne pogledali na pošto? ŽUPAN: Rekel je | poštar, | da pride sam! ZDRAVNIK: Skoraj se že mrači | A |
zmage. J e r m a n sede molčé za mizo | Poštar | se prikaže ob vrtnih durih, odmahuje z obema | A |
rokama; vsi planejo . / . / stran 17 . / | POŠTAR: | Vse!Vse! | A |
VSI kriknejo: Kaj? | POŠTAR: | Črno! Vsi sedejo nemi. | A |
stojí, Po vasi poštni rog zvení. »Imaš kaj, | poštar | ti, za mé?« »Bó, mislim, pisemce za té.« | A |
Na prag zahaja dan na dan. Ko | poštar | trobi v rog glasán. Po pismih praša iz vojské | A |
drugimi, ki (spet) jih moram brat. Zmoti me | poštar: | »Nekaj za prevzet!« Že prav, že prav! | A |
na snegu in je apel trajal neskončne ure? In | poštar | iz Padrič, ki so ga morali prinesti na apel | A |
imel naočnike in je bil v civilu prav gotovo | poštar. | Nič kaj prijetno jima ni bilo med nami, o tem | A |
pred vrati. Wer? je vprašal tudi rekrut, a | poštar | je že ponavljal, da to ne gre.Das geht nicht | A |
z malim. Prav Janoš? je še dvakrat vprašal | poštar, | ko je tisti pri vratih povedal o krogli v glavo | A |
na snegu in je apel trajal neskončne ure? In | poštar | iz Padrič, ki so ga prinesli na apel, ker je | A |
vasi. Ta vrt bodo danes razkopali, ker je | poštar | Michele Sabbadini sklenil tam postaviti | A |
Na ploščadi pred Modrijanovo hišo pa stojijo | poštar, | Drnulov Drejc, caposquadra, brigadir Finochiaro | A |
volje; brki mu grozeče štrlijo izpod nosa. | Poštar | je bled in nemiren.Ves čas se prestopa, toda | A |
zagodrnja brigadir. „Si, cominciamo", reče | poštar | vdano in nameri korak čez cesto, kakor bi se | A |
Vsi se premaknejo in stopijo za njim. | Poštar | se ustavi pred vrtnimi vrati, kakor bi se jih | A |
široko odpro zaškripljejo ter se spet zapro. | Poštar | se preplašeno umakne.Tedaj pa Drejc spet plane | A |
sname vrata s tečajev in jih vrže v travo. | Poštar | vstopi in za njim pritisnejo brigadir, caposquadra | A |
zidu. Sredi vrta je obzidana gredica in tam se | poštar | ustavi.Brigadir caposquadra in maresciallo Palumbo | A |
kramp in kmalu je okrog poštarja strnjen krog. | Poštar | se nemirno prestopa in gleda predse; nič drugega | A |
Modrijanove hiše njegova mati in da ga mati gleda. | Poštar | je za to veliko slovesnost pripravil govor, | A |
980102200004~980102200663 .. . / dragič.787 . \/ . / | Poštar | odvali debelo grudo in nato brez besede vrne | A |
in vse molči. „Suvvia! Cominciamo!"2 klikne | poštar. | Toda nihče se ne gane. | A |
domačih toporiščih, usta so stisnjena, oči mirne. | Poštar | nekaj časa mežika in nato besno plane k Dragiču | A |
da se ne more ganiti. „Avanti!" spet zavpije | poštar. | Dragič se ne gane, samo gleda ga naravnost | A |
se ne gane, samo gleda ga naravnost v oči. | Poštar | pa že ne more več zavpiti, samo roko iztegne | A |
ne more. Kramp švigne kvišku, naglo pade in | poštar | omahne. „Mamm ..." vzdihne z grgrajočim | A |
»Le kaj bi mi ti svinjal po stopničkah. | Poštar | se ti je že odpeljal.« Pismonoša je | A |
mačke pri hiši ... No, zato pa upajmo, da bo novi | poštar | mož namestu.In če bo na mestu, ti bo dal vetra | A |
zakrilila z rokami, kakor bi mislila odleteti. » | Poštar! | ...Tak prismuk! ...« je zamahnila in izginila v | A |
Že vem. | Poštar | se ti je odpeljal.Moj Jezus mi je povedal, da | A |
Kar Obrekarjeve poglej. Pa tudi tvoj | poštar | je bil baje njega dni komunist.Vsaj tako sem | A |
zakričal pijani kmet. »Vprašam te, če se je | poštar | jokal?« »A poštar?« se je oddahnil Moj | A |
»Vprašam te, če se je poštar jokal?« »A | poštar? | « se je oddahnil Moj Jezus in sklenil roke na | A |
razburjaš; to je tisto, vidiš. Kaj bi, si misliš: | poštar | pride, poštar gre, pismonoša pa ostane ...Mar | A |
tisto, vidiš. Kaj bi, si misliš: poštar pride, | poštar | gre, pismonoša pa ostane ...Mar ni res? ... | A |
Romolo, Benito, Gennaro, Lia, in tako dalje. | Poštar | bo menda v kratkem gradil na vasi spomenik. | A |
Seveda ni ti treba misliti, da je to stari | poštar | Hvala.Ne, to je nekakšen kaprol iz Kalabrije | A |
gostilni pa se je nabrala tako zvana vaška smetana: | poštar, | vsi trije brigadirji, učitelj in učiteljica | A |
»Na sprejem. | Poštar | pride, če že moraš vedeti.« »Stara stvar | A |
sklonil, da bi pobral čepico. Medtem se je novi | poštar | že postavil na cesto.Bilo je majhno, krivonogo | A |
zajecljal, ker bi se bil rad predstavil. Toda | poštar | mu ni dal do besede.Sunkovito je trznil in se | A |
Pismonoša je kar odrevenel. Toda videl je, da | poštar | ne gleda vanj.Ozrl se je in je zagledal komisarja | A |
zaplesal okrog drobnega človečka. »Vi ste novi | poštar? | Me veseli. | A |
lipo so tudi učiteljica Ermengilda Negretti, | poštar | Michele Sabbadini in njegova mati. Za vsemi | A |
smrdijo po znoju in umazanih cunjah. Nesrečni | poštar | Michele Sabbadini tiči v zlikani fašistični | A |
srdito ozre v drugo nadstropje, kjer stanuje | poštar | Michele Sabbadini. Temnice so priprte. | A |
zamrmra in zamahne z roko. »Bene?« vpraša | poštar, | in ker se je caposquadra že okrenil, se naglo | A |
več. Prvi trgovec s krškimi raki je krški | poštar | gospod A.; on sam jih razpošlje na leto blizu | A |
marsikateremu se je razširil obraz od smeha, ko je | poštar | zaklical nje govo ime in mu nato izročil pismo | A |
31. Zjutraj je | poštar | v delavnico prinesel telegram, ki je bil naslovljen | A |
in se ustrezni kos drži ustrezno kosa, kajti | poštar, | ki hodi dnevno k hiši in po Buternovem napeljevanju | A |
in upokojeni učitelj Podržaj, Jankov oče, in | poštar | s pipo in s štebali.Gospod Krunoslav Batič je | A |
ki ga je resnično štela sposobnega za vse. | Poštar | se je dobrohotno muzal.Govoriti ni imel navade | A |
tišče ven, oni, ki so zunaj, pa v kurnik.« | Poštar | si je iztrkal pipo na tla, na novo si jo je | A |
V tretjem nadstropju namreč stanuje gospodar | poštar | Magister in se poleti zelo poti, zlasti v noge | A |
stojé v omari!« Tretja znamenitost je gospod | poštar, | ki so pravili o njem, da je v smetano padel | A |
Povejte, tožim ga! Ali sem jaz | poštar? | Ali sem pismonoša? | A |
sedim v gostilnici in premišljujem, pa pride | poštar | in sede k meni ...Ali poznaš poštarja?“ | A |
Smejala se boš. Pomisli torej: | poštar | bi te imel rad za ženo ...“ Zasmejal se je | A |
vzela, poštarja?“ Tedaj mi je prišel na misel | poštar, | kakor je bil, velik, debel in neroden, in zasmejala | A |
Rada bi se možila, zares! In | poštar | je tako smešen človek!“ ”Judit, nič več ne | A |
kako?“ je vprašal in se ni upal ozreti na naju. | Poštar | se je okrenil in ga je prijel trdno za obedve | A |
morda tudi kakor bojazen; in povesila sem oči ... | Poštar | je stopical po sobi, dà, ogromne noge so stopicale | A |
Široko je odprla usta. ”Moj ženin, | poštar. | “ Skočila je s stola in je zakričala, kakor | A |
Tako mi je bila nevoščljiva! ” | Poštar | je -- svinja!“ Jaz pa sem se zasmejala. | A |
”Ne, saj ne veš! Vsako leto snubi | poštar, | vsako leto mlado deklè.Lani je snubil v mestu | A |
Še boš hodil za mano!“ -- | Poštar, | moj debeli mož, pa se je skoro prestrašil.”Kako | A |
odprle duri, z urnimi koraki je prisopihal debeli | poštar, | moj mož, tako uslužen in pokoren, kakor lakaj | A |
iz njega je stopil težko sopihaje moj debeli | poštar. | Dama na balkonu se je ozrla navzdol z zlovoljnim | A |
kozjebrada na rumeni zavesi na oknu. To je bil stari | poštar, | slaven zaradi svojih čednosti, posebno še zaradi | A |
mi smejete v zobe ... Bodite tako dobri, gospod | poštar, | in bíjte me v obraz ... ni si treba roke omadeževati | A |
davkar in njegov adjunkt, gospod doktor, gospod | poštar, | g. učitelj Skočir - skratka, sami stalni gostje | A |
naivnejši, otroško neumen izraz. ”O - oh, gospod | poštar | ... ali vi, vi bi mi dali ...Vi bi bili takó dobri | A |
Gospodje so obljubili ... vsi, kolikor jih je: gospod | poštar, | gospod doktor, gospod davkar, gospod adjunkt | A |
Lavrín; zdaj pa pojte spat!“ zagodrnjal je | poštar, | ki je hipoma prišel ob dobro voljo, kakor vsi | A |
tesno mu je postalo v prsih. ”Oprostite, gospod | poštar, | sinoči ste bili tako ljubeznivi, da ste mi izvolili | A |
obljubiti ... glede nameravane velike akcije ...“ | Poštar | se je veselo zasmejal. ”Ali se vam blede | A |
- - - - - - - - Gospod adjunkt in gospod | poštar | sta se bila sprla; kateri je bil vzrok temu | A |
govorila med seboj gospod adjunkt in gospod | poštar; | od takrat se niti pozdravila nista več. | A |
1. Rejeni | poštar, | po govorjenju in vedenju jako podoben onemu | A |
župan v fraku in visokem cilindru, - rejeni | poštar | v fraku in še višjem cilindru, - davkar in | A |
Doktor Bor ju je pozdravljal z obema rokama. ” | Poštar | in davkar ... bog vaju živi!... Kakšna praseta! | A |
plačevali, med Ano in koncipientom je stal debeli | poštar | ter se prepiral z doktorjem Borom o zunanji | A |
tekle iz oči, in vsa kri mu je prišla v nos. | Poštar | se je stresal od smeha; trkal je doktorja po | A |
palo. Dame so si hladile obraz s pahljačami, | poštar | si je brisal čelo z velikim zelenim robcem. | A |
malega same ponosnejše glave iz vasi; dacar, | poštar, | učitelj in dobro rejene postave boljših kmetov | A |
sam bi ne vedel odgovora. Dolgi, plešasti | poštar | je razlagal svoje nazore o socializmu. ”Pustijo | A |
z vami ne govori o teh stvaréh!“ odvrnil je | poštar | nezadovoljno. Blokar pa je nadaljeval glasno | A |
mežikujočimi očmi in nenavadno porastlimi rokami, - | poštar | Brezina, ki je zazdehal vsak trenutek in si | A |
smejal. Na drugem koncu mize je sedel debeli | poštar, | bil se je s pestmi po kolenih in ni rekel nič | A |
danes, ali shujšal boš, kadar pride sodni dan!“ | Poštar | je sedel tam miren, kakor izklesan in je gledal | A |
le misli ... tudi jaz mislim!“ je težko sopel | poštar. | ”Ali kadar te misli razodenem, gorje se tebi | A |
tebi, davkar, tvoja poštenost ... kakor tebi, | poštar, | tvoja zakonska ljubezen ...“ Spogledali so | A |
milojasnemu jutranjemu nebu. Na prag je stopil | poštar | in je pozdravil od daleč. ”Dobro jutro!“ | A |
češe tiste lepe dolge lase. Ali pride nocoj | poštar, | ali dacar, ali štacunar, ali cerkovnik?Ali morda | A |
nekoč suh in čednosten, cerkovnik nič manj in | poštar | je bil tako svetniški, da je jokal deset let | A |
ntflorjanski župan? In nič manj osorno niso gledali | poštar | in dacar in vsi drugi rodoljubni gostje, celo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |