pismo (901-1.000)

klobuke ter jih položili predse. Ko je bilo	pismo	odpečateno, ga je predsednik prečital.Danes	A
tisto popoldne. Takoj ko se je prebralo škofovo	pismo,	je hitela Rozalija Fruebergerjeva po najbližji	A
mano. V spomin na to veselje mi je prinesel	pismo	o razsekanem Finkensteinu, za katerega sem ga	A
ni hotel dati. Tako je prišlo znamenito to	pismo	med visoške pisarije. Okrog enajste ure se je	A
Pismu.l mKako veš ti, dekle, kaj nam zapoveduje	Pismo!	l zajezi se on.mAli pokaži, kakšno knjigo imaš	A
prva stran kar najjasneje o nje obsegu. mSv.	pismo!	l vzklikne bolnik. mSv. pismo!l ponovi ona tiho	A
mSv. pismo!l vzklikne bolnik. mSv.	pismo!	l ponovi ona tiho za njim. mDalmatinovo Sv. pismo	A
njim. . / . / stran 24 . / mDalmatinovo Sv.	pismo!	l zakliče kanonik Amand in pristavi: mNesrečnica	A
vem, da se že kesaš, ko nam zapoveduje Sveto	pismo	sámo, da storimo dobro svojim sovražnikom!l	A
so govorili óni, ki so učeni in poznajo Sveto	pismo	od prve do zadnje besede!l mKrivoverstvo govori	A
olupek, mu pokazal zobe in napisal grozilno	pismo,	pa vse skupaj ni kaj prida pomagalo; potem pa	A
Nikoli več ga nismo videli. Zato smo zahvalno	pismo	poslali kar podpeku Presti Malemu.Hvaležno nas	A
knjižni junak, ki je odgovoril na tvoje solzavo	pismo,	nasedli mornar!« »No, morda to drži.«	A
zagovornika. Naročil bom pisarju, naj napiše darilno	pismo	o tistih treh kmetijah.Ko boste podpisali pismo	A
o tistih treh kmetijah. Ko boste podpisali	pismo,	bom pozabil Stehan.« »Hvala vam, gospod vojvoda	A
da bi za grofa Ostrovrharja napisal vljudno	pismo.	Pisal je, izbiral besede, pisal in pihal od jeze	A
brž povej, kar veš! Pa ne, da bi imel tudi	pismo?	« ga je prestregel, da se še preobleči ni utegnil	A
opremljeni opatijski sobani. Pred njim je ležalo	pismo,	ki mu ga je bil pravkar prinesel sèl iz Ljubljane	A
postal ob mizi in se spet zagledal v neveselo	pismo,	pa v njem le ni našel nič, kar bi mu ukresalo	A
dan posvečen Materi božji, a zdaj je vendar	pismo	spravil v žep in pokorno odšel v obednico, čeprav	A
pomenka. »Bratje,« jih je nagovoril, »neko	pismo	dobrega prijatelja sem prejel, pa nič kaj veselo	A
nas je pričrnil?« je star menih zagodrnjal. »	Pismo,	ki ga je prejel pater opat, meni prav: pripraviti	A
Pa mu nismo verjeli. Sveto	pismo	ne more biti pregrešno.Knjiga sama, stara je	A
je storil prav,« je opat popravljal. »Sveto	pismo	je res sveto, a v njem je tudi kaj, kar bi nešolan	A
kolkor si jih izbereš, kar pridi v Stično. Sveto	pismo,	ki si ga bral, so v naš jezik postavili luterani	A
niso bili napačni, če so nam odpirali sveto	pismo.	« »Krivoverci so bili, Trlep, saj vendar	A
Kmet se je ponosno nasmehnil: »	Pismo,	da veste.« »Če res toliko veš, pa razmotaj	A
Še nikoli ni bilo slišati, da se je zgubilo	pismo,	ki mu ga je bilo odposlati.« »Kaj pa	A
ki mu ga je bilo odposlati.« »Kaj pa, če bi	pismo	do cesarja le zadržal ali zavrgel?« je Slabeta	A
po njih da bi nastale same zmede, še sveto	pismo	da bi ljudje začeli brati, so se izgovarjali	A
le toliko, da vem, kako malo znam.« »Sveto	pismo	sem premlel že vse.« »Lectorem unius	A
nam ga bistrijo knjige učenih mož.« »Sveto	pismo,	pravijo, je knjiga vseh knjig,« se je mladi	A
več v njem.« »Samo domišljate si, da sveto	pismo	res tako dobro poznate,« je Kuralt spet postajal	A
bo požreti še dosti učenosti, če hočete sveto	pismo	zmoči in vsaj nekoliko razumeti.« Mladenič	A
zdelo, da se kali očetu oko. Ali mož je pograbil	pismo	in ga je srdito zmečkal in pohodil, kakor bi	A
jokala Mana. Ali Jeračka ji je pokazala Tonetovo	pismo	in se ji še smehljala. »Kaj se neki dereš!	A
čakala. »Prej-le mi je izročil postrešček neko	pismo	zate,« je spet sprožila mati. »Pismo, kako pismo	A
postrešček neko pismo zate,« je spet sprožila mati. »	Pismo,	kako pismo?Kje je?« je skočila.	A
zate,« je spet sprožila mati. »Pismo, kako	pismo?	Kje je?« je skočila.	A
»Kaj?!« je planila. »Ali ste	pismo	odprli?« »Odprla, kakopak!	A
. »	Pismo	sem!« je trdo in polglasno ukazala drhteča hči	A
izpred ogledala, mati je spretno skrila rožnato	pismo.	»Marija, Marija! Kolikrat sem te že karal zaradi	A
zasledovavčevi koraki: zardel mladenič ji je stisnil	pismo	v roko in se je plaho umeknil.Nagnila je glavo	A
razsvetljeno vežo in je hlastno odprla belo	pismo.	Čimdalje je brala, tem bolj je rdela in se zadihovala	A
drhtečo roko in zamišljena je skrila pesniško	pismo	in je šla počasi domu.Kako bi še hitela, ko	A
umikati k plahemu dijaku. Njegovo pesniško	pismo	ji je hrepeneče razodevalo, kako vroče in nežno	A
pošteno poslovil. Toda poslal ji je kratko	pismo	šele z doma, češ, da bi mu bilo osebno slovo	A
lakomen.« »Ne boj se, opat ni učen samo na sveto	pismo,	znal ga bo po parkljih.« Gospodar Trlep, velik	A
. / . / stran 45 . / »Meniha sta, na sveto	pismo	učena, ne moreš ju učiti ti, kaj je prav!«	A
rekel: »Prijatelju s Turna se moram zahvaliti,	pismo	mu neseš kar ti, tako nihče ne bo slutil, da	A
idimo na tvoj dom, tam ti bova povedala in	pismo	pokazala.« »Ne grem prej domov,« pravi Avguštin	A
Gradcu. Pojdi naravnost k mojemu stricu, podaj mu	pismo	in sprejel te bo z veseljem in ti bo dal na	A
ga spraša, ponižno gre do njega. Preden Pavle	pismo	poda, ga gospod prijazno vpraša: »Vi ste šolar	A
vedel pravega stanu se lotiti.« Gospod odpre	pismo	in bere; kar spozna, da je to tisti Avguštinov	A
»Če pride sam.« »Če pride sam; a če	pismo	pošlje, prinesi pismo, pa tudi ponoči, ne podnevi	A
»Če pride sam; a če pismo pošlje, prinesi	pismo,	pa tudi ponoči, ne podnevi.In hodi po dolenji	A
Pa ravno danes grem težko. Samo	pismo	poslati?« »Dajte meni kako priporočilno pismo	A
pismo poslati?« »Dajte meni kako priporočilno	pismo,	pojdem jaz v Ljubljano,« reče oskrbnik Poljak	A
zadovoljen in je dejal: »Jaz vam bom dal priporočilno	pismo	do generalnega sekretarja; stvar samo mu boste	A
on kombinira možni napad rokovnjačev, napiše	pismo	in pol ure kasneje je Poljak na brzem konju	A
reče mešetar in izvleče izpod kamižole umazano	pismo,	»to mi je dal v Divači neki človek, ki me je	A
da je zate, mojster Groga.« Ta hlastno odpre	pismo	in ga prečita.Vesel izraz mu šine preko lica	A
lica, a takoj reče mirno konjarju: »Dobro, to	pismo	je zame, dobro si opravil.« Tonček se hoče odpraviti	A
« »Vem, vem,« sika Groga, »dobil sem nocoj	pismo	iz Istre, da nosijo ogromno vsoto s seboj; a	A
. / . / stran 111 . / PETNAJSTO POGLAVJE	Pismo	mi v rokah drži, tako pravi, govori: »Kdo te	A
rokah drži, tako pravi, govori: »Kdo te pošlje,	pismo	ti?« Narodna Oskrbnik Poljak se je jako nezadovolj	A
poljubiti, domisli se še nekaj. »Sinoči sem dobila	pismo	od matere tvoje, Štefan,« reče in hiti proti	A
nevesto. »Na, beri!« deje Rezika in mu pomoli	pismo.	Oskrbnik list razgane in čita naglo.	A
mu naenkrat obraz in skoro nejevoljno položi	pismo	na mizo. »Tega tudi ni bilo treba omenjati!	A
besedah stopil je zopet k mizi in vzel materino	pismo	v roke. Mati Poljakova živela je na Spodnjem	A
kjer je imela blizu Brežic majhno posestvo.	Pismo,	katero je pisala bodoči snahi, bilo je jako	A
odločil se je, storiti to ustno; pustil je torej	pismo;	v kratkih njegovih vrstah še ni bil nič drugega	A
je hči pokojne Mozolke. Čakajte, da poiščem	pismo!	« Poljak je malo prebledel.	A
pravite?« reče naglo. »Da, da, iz Gradca; tu je	pismo!	« Rekoč, poda graščak dotični list Štefanu.	A
laže boš služil boga, če sam ostaneš. Sveto	pismo	tudi pravi, da, kdor se ženi, skrbi za ženo	A
nositi, in ko vemo, da . / . / stran 70 . / vsako	pismo	poznate, četudi od cesarja pride ali pa od papeža	A
ljudje, ti gosposki: podnevi okrog hodi, ponoči v	pismo	gleda, zjutraj se pa ne zbudi!Bogve kaj zmerom	A
prijatelju, Francu Veselu, pisal dolgo dolgo	pismo,	kadar in če se nekaj ‒ pripeti.Pavlina!	A
ves odgovor, kar ga je dobil, bil je kratko	pismo	od starega bivšega stanovanjskega soseda g.	A
pozabila, podrt mu je bil, ko je na svoje pikro	pismo	Krtu, naj mu ona vsaj piše, kdaj se omoži, odgovor	A
profesor že odšel, a ni res. Danes je prišlo	pismo	z denarjem zanj in, ko sem davi poslal Štefana	A
Neprijetno mu je bilo, da je bilo to njegovo denarno	pismo,	ki ga je šele danes prejel, krivo, da že ni	A
ležal, dalje pa moder trak, zvezan še, in majhno	pismo,	podpisano »Krt«.Gotovo je napadalec to izgubil	A
Gotovo je napadalec to izgubil. Zlasti	pismo	je bilo čudna prikazen na tem kraju, v tej pustinji	A
sodnikova in ta je zlasti trak in izgubljeno	pismo	z veščim očesom ogledoval, potem pa dvema žandarjema	A
naočnike, natakne jih na suhi nos in vzame prvo	pismo	ter čita. »Kaj se bere in kako se govori tam	A
Ali Stremenček se muza, muza, odloži prvo	pismo,	vzame drugo, bere dolgo in preide k tretjemu	A
Tam je bila slučajno Matilda. Baron je,	pismo	v rokah držeč, niti zagledal ni bil, temveč	A
vsega kriva, in baron je brez ugovora dal si	pismo	iz rok vzeti, ker ni mu bilo prav, da je Matilda	A
»To mi je vseeno ... Ali eno	pismo	ni moje, tu ga imate nazaj.« Vesel pogleda.	A
Vesel pogleda. Bilo je malo Krtovo	pismo.	»Ste ga li čitali?	A
ko bi ono slučajno v njena pisma izgubljeno	pismo	ne bilo dalo povoda razjasnjenju. Ona pa je	A
toliko učenosti požró vase in znajo še na sveto	pismo	brati kakor sam gospod fajmošter, kregajo se	A
je prebral Lovrova spričevala in priporočilno	pismo	svojega nekdanjega prijatelja in Kvasovega profesorja	A
Srce je prazno, srečno ni. Prešeren Kvasovo	pismo	prijatelju Ferdinandu Bojanu: Če ti šele zdaj	A
nama lep večer je bil. S. Jenko Drugo Kvasovo	pismo:	Oho!Za enkrat si se še zmotil, predragi moj	A
popoldne sem se bil naveličal pisati. Mislil sem,	pismo	do Nandeta lahko jutri ali drevi skončam, zdaj	A
dolgo človek tistih misli ne ostane, kar bi eno	pismo	spisal, kakor imaš živo pričo na meni in pričujočem	A
terjati. In zdaj se je dejalo, da je dolg plačan,	pismo	je bilo narejeno, Francelj s Krivčevo hčerjo	A
prijetnega sanja!« »Kako veš, od kod imam to	pismo?	« vpraša čudé se Lovre. »Oj, ti ljuba učenost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani