pest (176-275)

je gledal sodnik v oči, brado si upirajoč ob	pest.	»Čujte, ali ni vaš mož imel samokresa?	A
mu ubežati! Toda tesno ga je tiščala očetova	pest	čez členek roke. Z lepe široke ceste, obakraj	A
mu je vsaj revolver nenadoma z neba padel v	pest;	in potem, ko je bila reč opravljena, da je revolver	A
napisom je sedel skavt Peter in važno kukal skozi	pest,	ali in kod se bo pojavil morski volk, in je	A
samo junaškega grla, ampak mu je služila tudi	pest.	Tako kakor našim ljudem.	A
je ozrl še po sobi, res je našel na tleh za	pest	ženskih las in mi jih pokazal.Naročil je še	A
Ves sem bil iz sebe, roki sta se mi krčili v	pest,	do krvi sem se grizel v ustnici, mrzlica me	A
obrisala klopi in stole, prestregla drobtinice v	pest	in se ozrla, kam bi jih stresla.Videla je, kako	A
cukrčki v pisanih papirčkih, jih kupil celo	pest	ter jih skril v žep pod ruto. Nato se je napotil	A
‒« Janezu je kljuvalo v prsih, stiskal je	pest.	»Neumnost!	A
odtrgala od mrežja. Miha je kriknil, močna	pest	ga je zgrabila za vrat. »Janez, Janez, lepo	A
ga jaz bolje ne bil mogel. Jutri dobi celo	pest	soli in še peto kruha povrhu.Prekvata ovca,	A
Po njem je zavrelo.	Pest	je stiskal in grabil krog sebe, kot bi česa	A
Invalid, oprt na berglo, je sredi množice dvignil	pest	proti bežečim častnikom in jim zavpil nerazumljivo	A
široka, od let upognjena pleča. Dvignil je	pest	in zamahnil proti jugu. »Hilbudij, Hilbudij	A
Hilbudij domislil imena cesarice, je stisnil	pest	in segel po ročniku meča. Teodora, gizdalinka	A
planil skokoma pred samega Hilbudija, mu pomolil	pest	v lice ter zakričal: Stremo te!Prvikrat je čutil	A
pastir glasno zasmejal, vrgel šibo proč, stisnil	pest	in zapretil: »Le pridite, besi, po krzno!Oderemo	A
so jezdili silno hitro. Radovan je dvignil	pest,	ko je odvihral mimo rdeči plašč. »Sinko, Tunjuš	A
pa je komaj pol krika prišlo iz ust, Iztokova	pest	ga je davila, nož je zaškrtnil in Hun je telebil	A
stisnjenimi ustnicami, roka ji je bilá skrčena v	pest;	na njenem krasnem licu ‒ kakor lezbiški marmor	A
ga je, zakril ga ni. Komaj je dobro povesil	pest,	ko je prisegal na Peruna, da je ne mara, da	A
prelila v togoto. Z zobmi je škrtal, stiskal	pest	in se rotil pri Belcebubu, da jo stre, uniči	A
tedaj se je z vso silo uprlo v njem. Skrčil je	pest,	oči so se mu zabliskale, ‒ ponosno je dvignil	A
tesno objel in poljubil. Stisnila je drobno	pest	in odločno sunila proti stropu, kjer so razposajeni	A
Preglasno govoriš!« Radovan si je pritisnil	pest	na usta. »Toda Iztok je njeno ljubezen zavrgel	A
bila poleg njega na kamnitni klopi, vzel iz nje	pest	dateljnov in metal pečke v tolmunček krog vodometa	A
Kleti evnuh! Jezno je vrgel v tolmun celo	pest	dateljnov, da je voda oškropila rob belega marmora	A
Ne utone! Dobi ga v	pest	Upravda!Škoda lepe barčice!	A
iz njih, prsti so se krivili in se stiskali v	pest,	na rokah so se podrhtavajoč gibale močne, vzbokle	A
Alanka takoj tisti večer do čarodejke Volge.	Pest	suhih zlatnikov je usula starki pred noge in	A
Slovenki. Segla je v cajnico in mu ponudila	pest	dateljnov.Konj je zadovoljno pokimal in zmlel	A
»Brez nevarnosti! Nekaj starešin in	pest	vojščakov.Samo pet ognjev si kurijo!«	A
saj nič ne rečem,« je spravljala žena denar v	pest	- in ga zopet štela - mož je pa ob vsaki številki	A
vsoto. Ko je izginila zadnja krona v ženino	pest,	je spregovoril kakor nekdaj v uradu: »Prav.	A
nisem za pametne misli!« Štefan mu je stisnil	pest	drobiža.Jok je stoje izpil zadnji kanec - in	A
zaplula živa rdečica v lice, je stisnila belo	pest,	oči so se ji zasvetile kakor ogenj in dvignila	A
glavi in vesel je bil načrta, da je stisnil	pest	in požugal Taljanu.Požugal je tudi proti šoli	A
in zbiral misli. Ko je Strniška vrgla zadnjo	pest,	se je obrnila proti vratom, ne da bi se kaj	A
naperjena zoper njo, in h koncu stisnila drobno	pest	ter udarila po mizi: »Ne neham, če me	A
dedec je tako zagrmel izmed množice in dvignil	pest.	»Pustite gospodično Minko!	A
več me ni zabolelo in za voglom sem dvignil	pest	proti gospodinji. Nato sem šel v goro.	A
Doto!« je ponovil Boltežar. Oče je že stisnil	pest,	da bi užgal ob mizo. Razjezilo ga je in zaskrbelo	A
Razjezilo ga je in zaskrbelo. Vtaknil je zato	pest	v žep, se dvignil izza mize in si poiskal besede	A
kredenci in muhico poskušala ujeti v odprto	pest.	Dvakrat ji je ušla.	A
je, da jo zdaj obuva. Potem ji je njegova v	pest	stisnjena roka obtičala pod gležnjem, pest se	A
v pest stisnjena roka obtičala pod gležnjem,	pest	se je razprla, roka je njeno nogo objela in	A
vneti trgovčevi prijatelji so celo na lastno	pest	hoteli ujeti pobeglega zločinca in ga izročiti	A
odhodom stopil pred osuplega dečka, mu pomolel	pest	pod nos in se zadrl nanj: »Baraba, glej, da	A
ni več zmenil za njegove besede, ki jim stara	pest	ni mogla več dati nekdanjega poudarka ...	A
zasovražil in ga, stiskajoč pod mizo skrito	pest,	izpod čela obstreljeval s pogledi.Ko se je Lovrekov	A
obrača fant proti kraju, odkoder je zazvenel;	pest	se mu razklene in izpusti kol, ki se zakotali	A
in nanjo. On pa je posegel in je kupil polno	pest	v pisan papir zavitih semanjskih bonbonov z	A
kupila medeno srce, on pa ji je kupil polno	pest	bonbonov z zaljubljenimi verzi.In nato je rekel	A
vrata, ali blizu nató je udarila nanje močna	pest:	”Odprite, ljudje božji!“ V vežo je stopil	A
težko sopeč in poten; s hoje se je usula nanj	pest	snega in Šimen se je globoko oddahnil.Gozd se	A
od lesa. Hlapec ga je stresel, zgrabil je	pest	snega in ga je drgnil po obrazu, po prsih, po	A
samó kos blatnega življenja, to ni bila samó	pest	mastne ilovice, pobrane na najbližji njivi	A
upirali spanju in smrti. Naključje je božja	pest:	v šop zgrabi liste, ki so rasli na enem drevesu	A
kriknila zamolklo, udušeno, kakor da bi jo močna	pest	tiščala za grlo. Pogledal jo je in v tem	A
prešinilo. Segel je v suknjo, zgrabil denarja polno	pest.	In skozi dušo mu je planil smeh, ki ni bil iz	A
gospodu Ferencigu!“ Zalučil je v mlako polno	pest,	koj je posegel po drugo. ”Náte, pobožne device	A
svoji nespameti mislil, da so še zmerom tam.	Pest	prsti lahko spravite v culo, gospod pisatelj	A
je sklonil, zgrabil je za mehki tilnik, polno	pest	mehke kože, in je udaril z desnico v obraz,	A
kalnimi očmi, sedla je za mizo, zgrabila je	pest	stročja, metala zrna v koš, stročnice na tla	A
ubili!“ In tedaj je vzdignila roko in njena	pest,	kakor je bila drobna in bela, je udarila s toliko	A
je storilo težko pri srcu. Tam ni bilo ne za	pest	prsti, na kateri bi se ne bil poznal trud njegovih	A
Bosonožec je plaho iztegnil roko, stisnil krajcar v	pest	in je pobegnil. »Bog s teboj, malič	A
podoben beraču, ki je prišel ob pozni uri prosit	pest	sena, da bi umrl na njem. »Nič me ne	A
nikomur ne bom delal nadlege!« je rekel Jernej. »	Pest	sena mi dajte, da si odpočijem, ker sem truden	A
mislil, ne vprašal kjé in kod in kam ... Trda	pest	mi je udarila na dušo, klic od onkraj življenja	A
Povej mi!“ Ona je vzdignila roko, njena drobna	pest	se je krčila in obšel jo je silen gnus.	A
tako tenko in nežno, zdrobila bi ga otroška	pest,	kaj šele tisoč podkovanih škornjev! Šel sem	A
bilo. Zapihal je veter in mi je zagnal v obraz	pest	snežink, mrzlejših in ostrejših.Kakor da se	A
drugem? Objeti nekateri, ustna na ustnih, drugi	pest	ob pesti?Samo enkrat zamahne življenje -- črna	A
Potnik, pogledal je v dolino in je vzdignil	pest.	”Ali misliš, da ne vem, počemu da si prišel	A
Zdaj imaš na dlani že vse, kar si hotel; le	pest	stisni, pa bo tvoje!-- Ampak glej, nazadnje	A
usta in nagnil glavo, kakor da, ga je težka	pest	zgrabila za vrat. ”Kaj?	A
kakor da se je rušil neskončni obok, silna	pest	je padla na ladjo in jadrniki so se lomili;	A
kakor velike utve so planila jadra proti nebu.	Pest	je udarila vdrugič in na neizmerni dlani me	A
njimi tiho in nepremično, desnico sključeno v	pest;	in v temnih očeh se mu je vžgal plamen velikega	A
strahom navzdol, v odprto rako. Mate je stisnil	pest	in je iztegnil roko. ”Le dol, kamor hočeš	A
ob duri? Kaj ti je storila nedolžna, tolsta	pest,	da si udaril z njo ob mramorne mize rob? Kaj	A
treba udariti nazaj, je roka vse pogumnejša, je	pest	krepkejša ...Stopi z menoj v hišo, da si odpočiješ	A
vsa v strahu, kakor tič, če ga zgrabi trda	pest	in ga tišči za vrat.Marko bi ji kaj rekel, ali	A
noč in mraz?“ In v tistem hipu je vzdignil	pest	in je udaril z vso močjó debelemu človeku v	A
sovražnika; tedaj pa ga je nenadoma udarila močna	pest	na prsi. Ozrl se je osupel, pa ni videl nikogar	A
otrokom, vi ste me umorili ...!“ Vzdignil je	pest,	spotaknil se in padel na obraz.Žena pa je hitela	A
na katerem kraju že, povsod zagrabiš polno	pest	svojega trpljenja, svojih dvomov, bojazni in	A
Ni še dovršen božji umotvor, pa udari nevidna	pest	in zdrobljen je v prah.Luč je bila prižgana	A
ki je ležala na stegnu, je bila stisnjena v	pest.	V kratkih požirkih, pokušaje, je pil Stožer	A
Brez misli, kakor ponevedoma, je vzdignil	pest	in je udaril, da se je mokro ilo ropotoma prevalilo	A
je planil k ilu, k brezobličnemu nestvoru.	Pest	je bila popačila obraz, vrat in prsi, tako da	A
ali v pisarni pred pustimi akti ... pa te udari	pest	naravnost po sredi srca: Plačaj, kar si dolžan	A
ogledaval je tisti sladkor, stisnil ga je v drobno	pest,	nato je zavzdihnil ter zaspal. Govorili smo	A
oči. Šel je v lepo zimsko noč in je tiščal	pest	v čelo in je jokal. In ko je prišel v grad	A
ni zgrudil ... Takrat pa se je zgodilo čudo:	pest	blata je padla v njegovo srce in blato se je	A
stopil je z omahujočim korakom in je vzdignil	pest.	Sin je skočil k njemu in ga prijel za roko.	A
Odslonil sem desko, otipal pehar, zgrabil	pest	hrušk ter jih stlačil v žep; nato še eno in	A
od trnovk in da jih stisneš po dvanajst v eno	pest.	Zdaj imam rajši jabolka in breskve; v onih dneh	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 76 176 276 376 476 576 676 776 876 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani