pest (276-375)

muhe v mrtvašnici!“ Šel je in je ujel polno	pest	muh ter jih vse treščil v vodo. Nastalo je divje	A
vzdignil roko, zamahnil je ter je zalučil v gručo	pest	bakrenih novcev. Zgodilo se je nekaj strašnega	A
rakev; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral	pest	prsti kakor vsi drugi; ali skoraj mi je spodrsnilo	A
padali lasjé do obrvi; desnico, črno, močno	pest,	je vzdigal visoko, ob zapestju se je bil rokav	A
oprezno iztegne roko za hrbet, zgrabi nalahko	pest	prsti in jo zaluči sosedu na glavo; zasmeje	A
dolgočasno in neinteresantno Poljsko, vzel je v roko	pest	prsti ter zaklical ironično: ‚In to imenujejo	A
beseda ni mogla iz stisnjenega grla. Dvignila je	pest,	vrnila se v svojo sobo ter zaloputnila vrata	A
kadar je pogledal v široki, svetli obraz, in	pest	se mu je krčila, da bi udaril, udaril z vso	A
zatisnil očesa. Časih se je vzdignil, stisnil je	pest;	v polusanjah se mu je zazdelo, da stoji pred	A
pregnala krušna skrb, ali pa prepodila trda	pest	davkov in drugih nadlog, si ustanovi najprej	A
Kje so, kam so se izgubili? Kakor da je bila	pest	udarila mednje - razbegli so se, utonili so	A
kamena so bile trepalnice. Tedaj je udarila	pest	na duri. ”Hej, Metka, Metka!“	A
je bil tiho. Pred njim je stal golorok junak,	pest	mu je tičala v ogromni blazinasti rokavici in	A
lonce vse do zadnjega, Ribničanu pa vrže polno	pest	srebra pod noge.”Bes ta dal!“ pomisli Ribničan	A
samo da bi stopila ... . / . / stran 16 . /	Pest	bi udarila poslednjikrat; morda v čist obraz	A
ne ukazuje srce ničesar več, noga je zaspana,	pest	leži na kolenu.Temna reka je bilo življenje	A
sami spomeniki smo bili: levo nogo naprej,	pest	ob bok ... Minilo je, nič te ne zmerjam ... in tudi	A
sem narode, silne, sijajne, človeštvu duh in	pest,	v izobilju, modrosti, slavi in mogočnosti Bogu	A
njega, Karola, kakšen tovariš njegov se mu pa v	pest	smeje: zakaj on je kral, ne pa Karol ...Toda resnica	A
svoj god ... Ali bo žoga tako debela kakor moja	pest?	“ ”Kakor tvoja pest!“	A
tako debela kakor moja pest?“ ”Kakor tvoja	pest!	“ ”Ali bo rdeča?“	A
”Hej!“ Težka	pest	ga je udarila v obraz, omahnil je preko izbe	A
izbe, kolač in krona sta se zakotalila po tleh.	Pest	je udarila vdrugič in Pavliček se je zgrudil	A
pogled. Prišel je človek in je prinesel polno	pest	žebljev, trdnih, poštenih žebljev in kladivo	A
tudi kmet na njivi ga je slišal in je vzdignil	pest.	»Ej,« je premišljeval Marko, »dolgočasni	A
svetilki, muha v novembru! -- Takrat sem vzdignil	pest	in sem udaril ...Ali razumete?“	A
ve natanko, da sem ponosna, in vidi celo mojo	pest,	ki je že tako zelo pripravljena, da mu plane	A
ljubice objem. Kadar pride, vzame bledi gost	pest	življenja, vrhano perišče veselja, dokler ni	A
župan vzdihoval in molil, je potrkala močna	pest	na dacarjeve duri. ”Odpri!“	A
plačal, dokler sem jaz tukaj?“ Vzdignil je	pest	in je zamahnil z bankovci v kolobarju. ”Šrangar	A
maček in je strmel srepo na Andrejčevo stisnjeno	pest.	Ko je bil Andrejec iztegnil roke po mizi, je	A
bil Andrejec iztegnil roke po mizi, je pomolil	pest	z bankovci naravnost pod Luko; in Lukov obraz	A
le šlo, če bi bili ljudje malo bolj pijani.	Pest	je tukaj pod mano in zdi se mi, da ne drži več	A
streznil, je vzdignil Andrejec glavo, stisnil	pest	tako krčevito, da so se bankovci zmečkali ter	A
pesti?“ . / . / stran 14 . / Zgrabil ga je za	pest	in mu jo je vzdignil pred pijani obraz.	A
odpenjal Andrejcu suknjo, izkušal mu je odpreti	pest.	Andrejec je tiščal trdno, buljil je v Luko	A
pragom je postal, naslonil se je in je vzdignil	pest	čisto pred oči. ”Šteje!“ se je začudil Luka	A
obraz mu je stopil debeli Gorjanec in vzdignil	pest.	”Stojte, ljudje!	A
ubijal je in ropal!“ Težko je padla Gorjančeva	pest	na Lukovo čelo.Stresel se je nekoliko, malo	A
razbojnik!“ je zakričal hripavo, vzdignil je	pest	in je udaril Luko v obraz, naravnost na oko	A
Luka je vzdignil uklenjene roke in je pritisnil	pest	na čelo.Že na poti s klanca ga je bil ranil	A
zdaj se je ulila kri čez oko. Ko je tiščal	pest	na čelo in pogledal z drugim očesom kvišku,	A
veš, kaj je med nama!“ Gorjancu je omahnila	pest,	ki se je hotela vzdigniti vdrugič; ozrl se je	A
in vsi, kolikor nas je bilo, smo zgrabili po	pest	prstí in smo jo vrgli na rakev, bratu zadnji	A
ozrl nanjo, grizel si je ustnice in je skrčil	pest.	Na pragu se je Franc okrenil in se je	A
Gorjanec je hotel zaklicati za njim, stisnil je	pest	in zaškrtal z zobmi. Pred vhodom na	A
zares ne bo miru?“ Glas je udaril ob duri kakor	pest.	Marko se je skril pod odejo, privil je roke	A
skočil - brez šuma, kakor da se je bila odluščila	pest	snega od žleba. Privil je roke in noge tesno	A
Ksenofon, da bi beseda prav toliko izdala kakor	pest!	“ Ksenofon je stal sredi izbe, ves trepetajoč	A
komaj je začul sam svoje besede, je stisnil	pest	ter ga udaril z vso silo v veseli, rdečelični	A
pokrivali skoro do trebuha, zagrabila je skoro polno	pest	ter vrgla nageljne med špalir.In množica se	A
videl, je bil tako hudo užaljen, da je pograbil	pest	črnih oblakov ter jih zagnal proti grešni fari	A
se mu je tako naglo in osorno, da ga je njena	pest	ponevedoma ošinila preko usten.Stala je pred	A
amerikanskega sejma!“ Iztegnil je roko, odprl je	pest	in na dlani se je krčilo živo srce, tako hudo	A
V prodajalnici papirja sem si izbral celo	pest	pisanih svinčnikov ter steklenico rdeče tinte	A
nosila kosilo na mizo, gospodar je sedel čemeren,	pest	ob čelu, v obraz rdeč in zabuhel.Tudi gospodinji	A
zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke v	pest.	Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz	A
usmiljenje z dekletom.« Istočasno se mu je stisnila	pest.	»Usmiljenje!« se je nasmehnil.	A
in že je vrgla papir in pero v stran in uprla	pest	v mizo in v onemogli jezi mrmrala:	A
krčevito roke predse. Prsti so se mu stisnili v	pest.	»Hudič, nečista žival!« je vzkliknil in mislil	A
culico ob sebi. Vstal je iz trave in dvignil	pest	proti Volčam: »Preklet bodi, pankrt, za prijazno	A
Okrenil se je. Dvignil je	pest	proti zapadu.Nato je dejal: »Prekleta zemlja	A
jokali, ko so nas ugnali. Vas pa je za otroško	pest.	Zato pamet!	A
od bolne krvi!« Župnik je krčevito stisnil	pest	in vzkliknil: »Štefan! Šleva si!	A
Tepli se ne bomo.« »Grof ima železno	pest,	« je zanosljal brez uvoda Seljak. »Krivica je	A
Vbogajme prosim.« Župnik ji je nasul	pest	drobiža.Ko se je začela zahvaljevati, se je	A
treba.« . / . / stran 70 . / Golja je vrgel	pest	srebrnih novcev na mizo in se košatil: »Poglej	A
Thurn pozna Bandela. Smeje se v	pest.	Vse vidi vnaprej: Bandel bo znal dobiti svoj	A
revež je bil, da svoje žive dni ni zmogel za	pest	črnega denarja, pa je zato z odprtimi očmi pri	A
je čez odprto dlan in menil: »Toliko mi je za	pest	grošev.Ne rečem, cekin bi pogrešil, saj ga vsakdo	A
našega početja, ko smo si iskali pravice na svojo	pest.	Cesar nam je v pismu dal pravico živeti po starih	A
je prebledela in zajokala. Luka je stiskal	pest:	»Nalašč je ušel!« Svatje so bili vsi iz sebe	A
moji in Rajmundovi, so naredili najprej za	pest	velike modele iz gline.Na srečo glede gline	A
prisilila v kratek kašelj, a ga je spretno skril v	pest.	Zdaj smo odrasli! sem veselo pogledal	A
polje nazaj v dolino, on pa je šel kar na svojo	pest	po slabo markirani poti proti Kotu. Verjetno	A
začudeno pogledala, sam pa sem se nasmehnil v	pest,	saj sem dobro vedel, da je to samo najina skrivnost	A
človeškega mesa, kadar jo zasuče spretna in močna	pest.	Toliko da ugledata strežniški duši ubogega učitelja	A
/ stran 75 . / škofovi mizi! Da ga dobim v	pest,	mi amice, zabelim mu pregrešno dušo, da se bode	A
da se je prikazala pri vratih, že je omahnila	pest,	s katero je polkovnik tolkel po mizi, in vsa	A
da bi ti pomlatila obraz!« Že je dvignila	pest,	ali tedaj je bil pater kakor sapa pri svoji	A
službe svoje, pozabil je v nji.« Omahnila ji je	pest,	in siknile so Meti besede izmed zob: »Da bi	A
kapucinom. Kdor zagazi slavni policiji v pravično	pest,	plačati mora določeno pristojbino, ako je količkaj	A
svojo vlado, združil je z izpovednico železno	pest	posvetne vladne moči.Kdor se izpove grehov,	A
pohajkovati po ulicah. Policiji naši pade v	pest,	kogar zasačijo redarji pri oknu ali na ulicah	A
vpije junak iglar, »ali sem te vendar dobil v	pest?	Rasejo li tunike po drevju, da jih lahko brezplačno	A
poprimemo teh dobrot.« Nadškof stisne roko v	pest	in izpregovori osorno: »Za Bóga!Natura non dedit	A
vpije v nebo! Oj, da bi nam sveti Bog dal v	pest	tega tujca!« vzklikne soror Teodora.»Na drobne	A
me razsekajo na drobne kosce, ako me dobé v	pest.	»Na večne bogove!« zastoka profesor ob meni	A
njegova podoba na ovinku, je stisnila roko v	pest	in siknila zaničljivo: »Papist!« II »Jaz,	A
svojo sorodovinko, in vstala je, suho roko je v	pest	stisnila in proti predikantu jo je dvigala	A
bili odvzeli biriči, ko jim je Jerom prišel v	pest.	Tudi mati Medudka in mlajša nje tovarišica sta	A
posebno če so padli knezu Metternichu v železno	pest;	danes pa so reveži ministri absolutnih držav	A
Dvigale so se palice in nekaj rok se je stiskalo v	pest.	Ta in oni je brskal po tleh, da bi dobil kamen	A
pričel je rožljati s srebrniki. Izvlekel je polno	pest	ter dejal: »Tu je dvajsetica, pa jo daj fantku	A
njej ima posvetiti svoj meč, železno svojo	pest!	Njej v čast mora pa tudi zastaviti duševne moči	A
pozneje visokim in ostrim deželnim stanovom v	pest,	in ti so ga poslali v tesno in mokro ječo na	A
stisnil nekaj zlatov pohlepnemu rokovnjaču v	pest.	»Vprašali ste me,« odgovoril je Kljukec	A
zadovoljnostjo spravil, kar se mu je bilo v	pest	potisnilo, »vprašali ste me, visoki gospod,	A
znova je sosedu stisnil nekaj zlatov v lačno	pest.	»Ha!	A
Sonce svojega položaja, že ga je dušila železna	pest	okrog vratu.V hipu so se prikazale črne postave	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 76 176 276 376 476 576 676 776 876 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani