pastir (237-336)

ujamejo in do smrti zbičajo. S krvavim obrazom je	pastir	ušel v take strmine, da nihče ni mogel za njim	A
domišljavi črnuh dopovedati, da mora pravzaprav	pastir	prositi njega odpuščanja, zato ker je pljunil	A
meleh. V steno, s katere je padel nesrečni	pastir	in se ubil, je priplezal čez sedem let drug	A
in se ubil, je priplezal čez sedem let drug	pastir,	zaljubljen v brhko majerico in ona v njega.	A
Pod cvetjem pa je bila zvita kača.	Pastir,	ki je poznal navade kač, je cvet spretno odtrgal	A
zlata in devet deželá.’ . /\ .. stran 226 . \/	Pastir	pa je odgovoril: ‚Kakor jutranja zarja si lepa	A
sta odplavala ukleta kraljična in ponesrečeni	pastir	proti nebu. Prav tisto uro so Turki privezali	A
katerega so zapodili po okrvavljenem bojišču.	Pastir	pa in njegova majerica sta se vzela, nista vse	A
Mica pa je zakričala za njim: »Kdo te bo maral.	Pastir,	pusti!«Togotna je odšla.	A
menili, ni nikdar nihče zvedel. Samo mladi	pastir,	deček trinajstih let, čul je nekdaj ponoči nekoliko	A
naznanjali ljubo pomlad. Vesel je deček, kozji	pastir,	pel na skali vrh rebri in gledal na travnik	A
nobene. »Pojdite ven vsi,« reče stari dušni	pastir.	Dolgo sta bila sama, fajmošter in Francè, do	A
je druga pomlad in ž njo velika noč. Vaški	pastir	je delal otrokom butare, da jih ponesó cvetno	A
namuzal, pa borovec se je skoro prestrašil.	Pastir	je nosil oster nož v roki. Celo velika, košata	A
jelka je za trenutek pozorna postala. In glej,	pastir	si je izbral ono lepo, vitko leskovo šibino	A
stezo in potem proti domu; pred hišo mu pove	pastir,	da je grajski hlapec nekaj zanj prinesel in	A
vraga?« začudi se kmet. »Že sinoči je grajski	pastir	pri meni glažek slivovca pil in pripovedoval	A
po zelniku; le čakaj, kaj bodo oče dejali.«	Pastir	poskoči in žene molče svoje ovce domov. »Pa	A
stran 22 . / In tako se je godilo mnogo let;	pastir	je ležal na zelenem pašniku in sanjaril.Sosedov	A
tujih, neznanih dežel, in kadar je bral bore	pastir	o krasoti onih krajev, širilo se mu je srce	A
klopi. Hlapca imata opravila v hlevu, kjer	pastir	že poklada živini.Nebo je jasno, a mračno je	A
dobro že za plugom hodil; sploh je bil najboljši	pastir	in hlapec.In kakor je svoja opravila točno izvrševal	A
vrnil naš okopač?« godrnja Vid. »Popoldne ga je	pastir	pripeljal!« »Dobro!	A
Drugega dne po sodni obravnavi priteče Vidov	pastir	domov z novico, da ga je Šimonova dekla zapodila	A
toda volka ni bilo, ko so dospeli do črede.	Pastir	je klical četrtič: ‚Volk, volk!’Gospodarji pa	A
krščanske ljubezni, kateri je vzor 𠆮na čreda, en	pastir’	.Tako tudi nam nekoč, vendar gotovo, nastopi	A
vedel zanjo, ali pa mi ni hotel povedati. Šimnov	pastir	mi je šele povedal, da jo je videl na poti proti	A
paši še enkrat tako veselo pase, ko prepeva	pastir	ali dela na piščalko.Tudi gospe Jarinove gosti	A
sem si že ljubega, ki kraljuje v mojem srcu;	pastir	je moj ljubi, bele ovčice pase na zelenem travniku	A
izgubila se je, zašla je ena. In kaj je storil	pastir?	Popustil je čredo, šel je za izgubljeno, iskal	A
tiho okrog, samo zdaj pa zdaj je zaukal kak	pastir	pri čredi, ki se je pasla po strnišču pod gričem	A
pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak	pastir	bo utolažil božjo jezo in te rešil.’O teh strašnih	A
šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski	pastir,	ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo	A
da utegne priti v kratkem kak drug podgorski	pastir,	ki ne bo prebiral samo sv. pisma, ampak nosil	A
sem bil tujec. V hišo so prišli zaporedoma	pastir,	dekla, soseda, dacar in mestni sluga.Odgovarjala	A
polže, žabe, miši in včasi tudi človeško srce.	Pastir	zaspi brez skrbi, češ po tolikem prostoru ni	A
tisti zelenkasti metulj, ki mu pravimo kačji	pastir.	Koder letajo taki pastirji, se kače gotovo kje	A
bom to, kar sem že prej mislil, kdo je Kačji	pastir,	ki ga vidijo včasi ob kaki hudi uri jahati nad	A
včasi ob kaki hudi uri jahati nad Žabjekom. Ta	pastir	je Anžinov Blaž.Stari Anžin imel je samo enega	A
ostroumnosti Jožkovi smo se morali jaz in večji	pastir	prav od srca nasmejati.Jernejček ni pazil dosti	A
krščanskimi žulji in krajcarji brez škratove pomoči.	Pastir	Grega mi je pokazal bukov štor s čudnimi grčami	A
njem še dandanašnji.« . / . / stran 155 . /	Pastir	živi pri živini, pri njej mu teko najlepši dnevi	A
Dobro mero mleka je vlil vanjo in zaklical: »O,	pastir!	Ali slišiš?	A
povrhu celo bolna in ne more naprej. Ali slišiš,	pastir?	Lepo te prosim ... « Kekec je poslušal in čakal	A
je zasmejal in zavpil: »Bog ti povrni, dobri	pastir!	Hvaležen ti hočem biti za podarjeni mlekec, o	A
Tam se bo lepo naspala. Ko pa pride	pastir,	ga že poprosim, da ne bo zamere ... « Kekec je	A
pastirjem Mišnjekom in ga je gledal, samo gledal.	Pastir	Mišnjek je zrl na Kekca s svojimi drobnimi,	A
zaigral škodoželjen posmeh. Z roko je pogladil	pastir	Mišnjek svoje osivele, ščetinaste brke.Dolgo	A
»Pa mi ne verjameš, Kekec? Ha?« je vprašal	pastir	Mišnjek prav resno.»O, ti si nepridiprav, velik	A
Ali slišite?«	Pastir	tam doli je zažugal še enkrat z roko.Zakrohotal	A
pogledat visoko tja v gorovje po živini, ki jo pase	pastir	Mišnjek vse poletje na planinah.In Kekec je	A
Zato pa se je napotil nazaj proti domu.	Pastir	Mišnjek mu je pripovedoval strahote o Mali Pišenci	A
odvrnil od te poti. A Kekec je spoznal, da se	pastir	Mišnjek samo norčuje in ga v svoji norčavosti	A
mačka, ki mi je o njej pravil pred dobro uro sam	pastir	Mišnjek.In kljun ima ‒ ovbe, strašen kljun ima	A
to eden izmed strahov, ki mi je o njih pravil	pastir	Mišnjek? Ovbe, resnično ...Pa kako bi napravil	A
krvavih šap?« je spreletelo Kekca. »Mogoče se pa	pastir	Mišnjek vendarle ni lagal ... Hej, kako bi jaz	A
počutijo dobro ... A to vam rečem, mati, da je	pastir	Mišnjek velik nepridiprav.Sto strahov mi je	A
in me prav nič ni veselilo delo na polju.	Pastir	sem želel biti, oj, samo pastir.Zato sem pa	A
delo na polju. Pastir sem želel biti, oj, samo	pastir.	Zato sem pa šel od doma, ker so me tudi oče napodili	A
Pa bom imel vsega zadosti.« Stari	pastir	se je pogladil po kozavem obrazu in se je zasmejal	A
niste mož beseda. To vam pravim jaz, vaš dušni	pastir.	« Bergant ga je presenečeno gledal in poslušal	A
No, kakor hoče. Florjanček bo	pastir	in še kaj.Kadar bo oni umrl, ki grablje dela	A
Tudi angleško znam za silo. Kot dušni	pastir	sem dolžan svetovati možem tudi v gospodarskem	A
voznik, tesar ali oglar, graničar in lovec,	pastir	in gobar. Dokler ni bilo vžigalic, so možje	A
nisem Jernej, ampak gospod župnik, vaš dušni	pastir.	- Hvala za takega dušnega pastirja, ki otroke	A
Evino nagoto, ki pa je manjša pregreha - pravi	pastir	koprske duhovnije - mnogo manjša pregreha, kakor	A
Premišljal je slabe sanje in stopil na prag. Vaški	pastir	je gnal živino. »Kaj pa Jozva?« »He ‒ dobro	A
živino. »Kaj pa Jozva?« »He ‒ dobro!« je mrdal	pastir.	»Kako dobro?«	A
služinčad. Prišli so vsi, hlapci in dekle in	pastir	in odpravili so se po vasi in okolici, da najdejo	A
Okoli poldne je pritekel na vaško cesto župnikov	pastir,	se ustavljal, dopovedoval ljudem in zopet hitel	A
na moč. Starec in otrok ga pijeta, gospod in	pastir	in berač in beračica, ki vrtita lajno za vbogajmé	A
Zbudil je pastirja, pa ga poslal iskat hlapca.	Pastir	se je vrnil že pozno dopoldne, ničesar ni videl	A
Tone, »sem mislil, da se bom še malo peljal.«	Pastir	se zagrohoče in dekla Neža, ki je prišla izza	A
dekla. »Uh, uh« ‒ se pritožuje ‒ »ta naš mladi	pastir	Peterc ima pa že take besede, da človek ne ve	A
kosti!« Vozal pri nogah je razvezan in zdaj si	pastir	sam pomaga iz vrvi.Ko je prost, skoči naglo	A
in otroke, pa se potika po svislih kakor kak	pastir	ali sumljiv popotnik.Pa še tole je: zakaj pa	A
\/ »Če si želi berač bogastva, če si želi	pastir	grofice, ti tako rečem, da sta oba nespametna	A
nad svoj stan? - Če pa hoče berač beračico in	pastir	pastirico, zakaj bi se ne zgodilo, kakor želita	A
vonj jo prijetno zaboli v trebuh. Na skali sedi	pastir.	V irhastih pumparicah.	A
pobegnil iz službe, je gnal oče nazaj k Osojniku.	Pastir	je korakal tri korake pred očetom in se tresel	A
okrog z nerodno črno ograjo, da ne more noter ne	pastir	ne žival.Dimka, slaba bi ti predla v Ljubljani	A
Razočaral’, ‚zadivljeni’ ... Tega ne razume vsak	pastir.	Komaj jaz, ki županim!	A
bila samo polomljena, glava pa je ostala cela.	Pastir,	ki me je našel je sicer poklical policijo, zdravnika	A
Našli pa smo jih čisto slučajno.	Pastir,	ki te je rešil, si je zapomnil barvo in znamko	A
si je zapomnil barvo in znamko avtomobila.« »	Pastir,	« sem rekla začudeno, »pastir, kako pa si je	A
avtomobila.« »Pastir,« sem rekla začudeno, »	pastir,	kako pa si je on to lahko zapomnil?Saj je samo	A
kako pa si je on to lahko zapomnil? Saj je samo	pastir.	« »Očitno si se udarila v glavo tudi,« je smeje	A
◆ Kakršen oče, takšen sin. ◆ Kakršen	pastir,	taka čreda. ◆ Kakršen pozdrav, takšen odzdrav	A
Vpraša ga, zakaj to vlači s seboj.	Pastir	mu pove, da rabi to, da hitro spleza na drevo	A
da bi menjala obleko in one železne kremplje.	Pastir	se mu je spočetka smejal, ker mu nikakor ni	A
»Ravno pastirja mi je treba. Če želiš biti	pastir,	ostani pri meni.« Markec je privolil, grof pa	A
opazile in šle grofu povedat: »Ej, oče, to vam je	pastir!	Ta žene krave s paše z veseljem, od drugih pa	A
gnal na pašo.« (Seveda se ni mogel vrniti noben	pastir,	ker je vsakega parkljasti raztrgal.) Drugi dan	A
možile. Pozneje smo videle, da jih je imel tisti	pastir,	ki je služil pri nas. S tem pastirjem je odšla	A
jabolka nikomur iz rok. O tem pa je slišal tudi	pastir	ter je šel v tisto dvorano, kot da išče gospoda	A
razrezal, ti bom šele verjel, da je otrok tvoj.«	Pastir	je bil s tem zadovoljen in si je dal prinesti	A
Oba sta se spravila na delo.	Pastir	gospoda niti ne pogleda, kaj dela, temveč hitro	A
Graščak pa si je mislil, da bo tako prej gotov kot	pastir	in upira vanj oči.In glej!	A
In glej!	Pastir	je orehe že preštel, preden je gospod kokoš	A
razjezi. Nikakor še ne more verjeti, da bi bil	pastir	oče tega otroka.V jezi 1 vagan = stara mera	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 37 137 237 337 437 537 637 737 837 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani