pastir (137-236)

VIII »Nerodni obrazovatelj božjega lica, jezni	pastir	človeških duš, gorjan v duhovniški obleki, vikar	A
bi ustnice rekle: »Janez Potrebujež, nesrečni	pastir!	Preklet si!«	A
in sem jaz, duhovnik božji in njihov dušni	pastir,	samo oven v očeh črednikovih, ki mu je dana	A
sebe, se razmahnil in bil stari gospodar in	pastir	svojih duš. Deset mož iz dvanajstije je stalo	A
pastirsko bajto. »Kakšna ihta!« se mi je smejal	pastir	ob ognju. »Kateri hudič pa vas podi naokrog	A
jezik gorskega jelena!« se je pesniško izražal	pastir	ter močneje podkuril, da se ne bi premočno prehladila	A
pripovedovati, da sva bila mokra ko cucka.	Pastir	nama je dal ogrniti ovčje kože, pa tudi napojil	A
nevihti sta menda odšla na vrh Begunjščice...«	Pastir	je bil takoj pripravljen za šalo: »Videl	A
Šmercu, od tam pa ga je stari Šmerc, znani lovec,	pastir	in gorski vodnik - baje je bil kar petstokrat	A
kar vzamem v roke, mislim resno... Kot dušni	pastir	vam želim vsestransko pomagati, od vas pa tudi	A
Bilo je videti prav svetopisemsko: spredaj	pastir,	za njim pa ovce. »Tale nam bo pa dal	A
to eden mojih najlepših dnevov v življenju...	PASTIR	PRIPOVEDUJE Nekega lepega popoldneva	A
večernicah počakal sredi cerkve visokorasel	pastir,	upadlega lica, v preprosti pastirski opravi	A
s koso pome,« je dejal tresočih rok. Bil je	pastir	Jožef Jakelj.Svoje farane sem vse do zadnjega	A
vsako nedeljo pri maši...« je začel pripovedovati	pastir.	»Začelo pa se je že tam pred štiridesetimi,	A
divjih kozlov?« Dobro sem vedel, da bi bil slab	pastir,	če ne bi bil hkrati divji lovec. »Tega	A
jaz dolgo nisem vedel, dokler mi ni povedal	pastir,	ki je pasel krave na planini nad slapom...Zdaj	A
Kredarico! »Hja, saj se pride...« mi je odvrnil	pastir.	»Ampak je vmes nekaj tako grdih prehodov, da	A
zgovorjena. Najel sem spet Požganca in Kobarja,	pastir	Turk pa nam je kazal pot.V naslednjih štirinajstih	A
Evo. . / . / stran 134 . / Mi, višji vaš	pastir	in kralj, nečemo se podvreči temu dekretu.Vsakdo	A
oženiti, nadvikarij?« Že hoče vzkipeti višji	pastir	in le iztežka pomiri visoke valove v duši svoji	A
dobrote najnovejšega presvetega dekreta. Višji	pastir	pa je pod težo svojega zlatega ornata kar omagoval	A
veliki grešniki!« Tako govoreč se zgrudi višji	pastir	na mehko blazino, tiščeč v beli svoji roki beli	A
veji nad vodo je čepel debeloglavec, sivi kačji	pastir.	Gorkota je prebudila iz spanja belega večernega	A
zamolklo, »je tudi zelo moralen višji dušni	pastir!	Kaj si naj ta misli?«	A
spremljevalec? Že nekaj let sem vrhovni vaš dušni	pastir,	a rdeči njegov obraz mi je čisto neznan!Gotovo	A
»Cela senožet se jih pase! In	pastir	je pol gluh, pol slep!Nekaj dni bomo živeli	A
odgovoril je vitez in smilil se mu je ubogi	pastir,	ki je tako brezuspešno iskal izgubljeno ovco	A
bi ju kdo videl? Tam okoli časih pase domači	pastir	in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo privzdignil	A
Mala dekla in volar sta glasno molila.	Pastir	Tonček pa je tulil, kakor bi ga kdo z brezovcem	A
pištole. Spodaj so spale ženske, v hlevu volar in	pastir,	dasi nismo pričakovali, da bi kdo vdrl k živini	A
skril v zemljo, da bi me ne bil opazil moj dušni	pastir.	»Glejte no, ti si, Izidor!	A
Z njim sem vstopil tudi jaz. Ali naš dušni	pastir	je takoj obstal, kakor bi se bil spremenil v	A
zapovedovati, kakor lahko zapoveduje višji cerkveni	pastir	svojim podložnikom.Visoki gospod ni prikrival	A
pastirju, in misli si, da sem jaz tvoj dušni	pastir!	Odgovori mi: Ali veruješ, da so coprnice ali	A
celo ne vem, kaj so njegovi roditelji. Kdor je	pastir	svete cerkve, ima toliko skrbi, da na marsikaj	A
Izprašuje te služabnik božji, ki ni tvoj dušni	pastir,	ki pa je vendar pozvan, da širi slavo našega	A
davščin z njega!« »Govoriš kakor mležnozob	pastir.	« »Pridite, da sami razpoznate, ali dajem pričevanje	A
Ljubeznivi pater je naposled le moral iti,	pastir	na Pljuski ga nemara že težko čaka.	A
Temenici Trlep je podoraval za krompir. Poredni	pastir	mu je kleščaril, sam pa je držal za drevo in	A
Mehka sapa se je poigravala s povesmi, ki jih je	pastir	nosil na kaščo; zaprta svetiljka na veji hruške	A
pogledal v hlev, ali se ni tele odvezalo, in ali je	pastir	doma.Pred hišo je postal in je premišljal, kako	A
in je bila srečna v njegovi sreči. Hlapec in	pastir	sta ugibala, kateri voz bi vzela jeseni, ko	A
?« »Že gredó!« je	pastir	pritekel s preže povedat, da opat prihaja z	A
Deklina naj zahvali Boga, da ji tega ni storil	pastir,	« se je smejala.»Čemu tlačanka neumna zdaj jadikuje	A
tiho povej gospodarju, kar si slišal zdajle!«	Pastir	se je nerad obrnil, čez glavo mu je bilo, preveč	A
ni težko, kar dajva!« Po cesti je pritekel	pastir,	ki ga je hlapec poslal s sejma, in ves zasopel	A
ga je presenetila. »Ali smem iti nazaj?« je	pastir	prosil, v sejèm se mu je mudilo. »Le,« mu je	A
ceno ne prodajajta, rajši priženita domov!«	Pastir	se je obrnil, da bi šel.»Volek,« se je še nasmehnil	A
Doma je bilo hudo.	Pastir	je že davi tekel po vikarja. Katarina je medlela	A
mislila na šege ob tem dnevu. Na dvorišču je	pastir	začel pokati z bičem. »Le pokaj še!« mu je velela	A
vzelo mleko!« »Kako si pridna, Liza,« jo je	pastir	hvalil.»Kakor da si letos že videla kačo!«	A
govoriti znal. III PAVLE SVETIN	PASTIR	Z drugimi pastirji vred je Pavle po	A
okoli veliko dobrega storili in jim pomagali.	Pastir	Pavle je bil tudi dolgo časa žalosten, posebno	A
pri sebi, »še David, tak imeniten mož, je bil	pastir.	Živino je pasel kakor jaz in bil je potem imeniten	A
»Med vsemi,« reče baron, »mi najbolj ugaja	pastir	Pavle, ker je toliko prijazen in postrežen fant	A
kočije in vprašata gospodinjo: »Kje je vaš	pastir	Pavle?« Žena odgovori:	A
karkoli potrebuješ. Ti boš kdaj dober duhovni	pastir.	« Pavle odgovori ponižno:	A
je narahlo priprl oči in spregovoril: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!« Ostrorogemu se je posvetilo	A
Triander pa je nadaljeval: »Mogočnih rodov mogočni	pastir!	Prav gotovo se nisi nadejal, ko si me pred leti	A
hodila sredi med njimi. »Pozdravljen, rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!« »Pozdravljen, Triander in	A
znašel in odgovoril: »Saj sam veš, veljavni rodov	pastir,	da mora ta, ki hodi po svetu z odpravami na	A
je bil pravkar pokusil, in je vprašal: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen!Kakšna riba je to, ki nima ne	A
obrnila nazaj k ognjišču in spregovorila: »Rodov	pastir,	Ostrorogi Jelen.Ali sedaj vidiš, kaj premore	A
oglasila Medeja: »Ali sedaj verjameš, sloviti rodov	pastir?	« »Verjamem.«	A
Jazon sam: »Pozdravljen, mogočnih rodov mogočni	pastir,	Ostrorogi Jelen!« »Junak junakov, Jazon!	A
Jelen ni mogel več molčati. Vprašal je: »	Pastir	junakov, Jazon Kaj delajo tvoji bojevniki tu	A
tujec, kakor da bi jih vodil domačin, rodov	pastir.	« »Prav jim je!«	A
je zarja rdečila nebo ‒ prignal je Slabotinov	pastir	čredo ovac na pašo na grič za Samoglavino.	A
volovski jarem pred hlevom, kakor je poredni	pastir	resnemu Matijcu nekdaj trdil, imela je zaznamovano	A
prešlo je lahko, lahko pozabljeno bilo. Kozji	pastir,	ki je onkraj doline na robu visoke skale stal	A
zopet v vseh strahéh. Po sreči pride Jamarjev	pastir	in jim pove, da je umrla Šepčeva stara.Žene	A
Dobro vem, kako je pazil name, še ko sem bil	pastir;	tudi vem, da je lansko leto pregovarjal župana	A
je šel pred mrakom tistega dne grajski kravji	pastir,	stari Peter, majhna sesušena podoba, mimo učiteljevega	A
drugi dan jasno ali bode sneg. Ker ga je torej	pastir	Peter videl pred seboj, domislil se je, kako	A
»Nikomur, pravim!« »Ne bom!« odgovori	pastir	in hoče iti. »Stoj!	A
od berača naznanjena človeka, grajski stari	pastir	Peter in močen mož iz vasi blizu.Domen ju ni	A
potem jo vržemo proč, da morda umazan kravji	pastir	pride in dene naše ostanke za klobuk.« »No,	A
dasi je bilo vetra še prav malo čuti. Ovčji	pastir	Stoklas, ki je šepal na eno nogo, a vendar visoko	A
domov gnati, ker bode vihar. Oni prekogorski	pastir	kmalu izgine s svojo čredo za skalami v notranjost	A
rijoč spuste v hiter dir proti potu, bosopeti	pastir	kakor strela šepa jim vedno za petami z divjim	A
Semkaj k meni!« Kakor okamenel obstane	pastir:	njegova prej preplašena čreda dirja še nekaj	A
Zdaj se Samorod obrne, postoji in vidi, da se	pastir	res ne gane z mesta. »Za Boga, kam te spravlja	A
bosih nogah z bičem švrkne. Kakor blisk je bil	pastir	na nogah in se je brzonog spustil v beg in točil	A
skladanice pogač pojeli in Stoklasek, Samorodov ovčji	pastir,	bil je tačas tako pijan, da je bil zgrešil ljubega	A
»Kaži sem, kaj je?«	Pastir	priskaklja in izroči gospodu majhen, rdeče obrobljen	A
Stoklasek s težavo dohajal. »Tule,« pokaže	pastir.	Ni bilo daleč od mesta, kjer se je poznalo prislonjen	A
le pojdi, pa molči.« . / . / stran 45 . /	Pastir	odide, župnik Samorod starejši pa na mestu obstane	A
kako še da bi zaukal, da bi slišal sosednji	pastir	ovac najemnikovih na Basnigojevini. Ali ravno	A
opikajo, če mu vse pridejo do kože,« dejal je	pastir.	Jezdec se je prikazal po potu proti Samorodini	A
natanko ve vse, ker je brat,« svetuje sosednji	pastir.	»To je, da ve.	A
Samoroda Lahi umorili?« vpraša boječe sosednji	pastir.	»Molita zanj,« odgovori župnik in odjaha.	A
srebrna trobenta: Jaz, Primožev Marko, najmlajši	pastir,	pasem Podlipnikov trop, največji v vsej srenji	A
ga bo dal.« »Škoda, da je tak, ko je dober	pastir.	« »Mater ima zanič.	A
rekel, da je na Zelenici včasih kamen, s katerem	pastir	zavrne kravo, več vreden kot krava.« »Prav je	A
obrazu ne po imenu; po noši pa je presodil, da je	pastir	s koroške strani. »Na Mačevsko planino pojdem	A
ran bi bila umrla, če bi je ne bil rešil mlad	pastir,	v katerega se je kraljična za ljubila in on	A
ljubila in on v njo, tako, da je želel biti	pastir	vitez, kraljična pa pastirica.Ker se nista mogla	A
postala kraljica, nerada pa ostala samica, ji je	pastir	svetoval, naj obljubi roko španskemu kraljeviču	A
zamorja pripeljanih; z zlatom jih je odtehtal.	Pastir	pa ji je natrgal šopek po strmih skalah.Kraljična	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 37 137 237 337 437 537 637 737 837 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani