pasti (101-200)

»Kaj hočem! Sedaj tičim v	pasti!	« Nato si je general obrisal čelo ter	A
kar ima, in če jih hočeš do mesa, takoj si v	pasti	in v nevarnosti, da te ne raztezajo s kolesom	A
dostavil je Jurij Ljudevit, »sedaj ga imam v	pasti	in danes se bodete uverili, prijatelji, da Jurij	A
»Ha, ha! Tičimo v	pasti!	Ha, ha!«	A
telesa kakor polhu, ki je z nosom obtičal v	pasti.	Ti turjaški gospodi pa se nič ne zgodi!«	A
izgubiti in osamljen kot zadnji jesenski list	pasti	v samoten grob!« Moral je dalje.	A
perutmi, kakor bi hotel zdaj in zdaj poginiti ter	pasti	navzdol v gomilo, v kateri spi vsa priroda smrtno	A
gospodar ni mogel drugače pokopati, če ni hotela	pasti	sramota na njegovo hišo. Ko so bili pogrebci	A
jo objel okrog pasa z močno roko, da ni mogla	pasti	s svojega sedeža.Njena glava je omahnila na	A
da nobena neumnost več v glavo ji ne mogla bo	pasti!	Bilo je popoldne že.	A
Novo, uf, kaj takega mi še na misel ne bi moglo	pasti,	gospod G.Pa četudi bi mi, si kaj takega ne bi	A
da nam je iti križem svet, ker smo tu menda	pasti	zgolj lenobo, a da ne bi česa svojega vzeli	A
menihom!« vpije Krajinčan, ki je rad nastavljal	pasti	in zanke in ki je zato že večkrat čutil drenovko	A
vljudno pokimal. »Zdaj ne nastavlja le zank in	pasti,	zdaj lovi že tudi ljudi.Te dni mi je nevarno	A
je spomnil, da je sinoči nastavil bobrom tri	pasti.	Namazal jih je z ostrodišečo bobrovino.	A
mogla brž zakuriti ogenj. In kože za šotor,	pasti	in nekaj jedi.Na vse je mislil Jelen in ničesar	A
vstal, češ da mora pod noč nastaviti še bobrom	pasti.	Jalan mu ni mogel oporekati.	A
odpeljala v drevaku nastavljat nad jez bobrom lesene	pasti.	Raz skalo sredi struge se je pa Kodrolaska venomer	A
Šla sta nad jez pogledat in pobrat nastavljene	pasti.	Vse so bile polne, razen ene.	A
Jelen Pegavcu nesti v drevak še vse bobrove	pasti.	Sinjeoka je stisnila z zobmi spodnjo ustnico	A
jih je bilo in še dva. Poleg njih so pa ležale	pasti.	Ena manj, kakor je prstov na obeh rokah.	A
Jelen. Da morata še nad jez nastavljat bobrom	pasti,	se je Ostrorogi nekako opravičil Udarnemu.Zamudila	A
pripravljati obilen in kar najboljši obed.	Pasti	sta pa šla gledat Ostrorogi in Udarni.Pobrala	A
je zbal, da utegne drevo vsak čas omahniti in	pasti	prav nanj in na očeta.Pošepetal je Ostrorogemu	A
je precenjeval, na katero stran utegne topol	pasti.	Da se bo vedel o pravem času in na pravo stran	A
Nekaj zverjadi in divjadi so res polovili v	pasti	in zanke.Drugo je bilo pa treba vse zalesti	A
in se drobila pod nogami. Živina se je mogla	pasti	samo še v osojah in pa po močvirjih in goščavah	A
Rakar in iskal sledi. Pridno je nastavljal	pasti.	Največ rakunov je ujel v plitvem močvirju visoko	A
Velikemu jezeru. Ob misli, da v boju utegne	pasti	tudi Oprezni Srnjak, so se Črnoglavki kar naježili	A
Nikoli! Ona sama utegne najprej	pasti	raz lastno kolišče. Ostrorogi Jelen se je bil	A
razlivu razpeti mreže in na obrežjih nastaviti	pasti.	Stari lovec, Sivi Polh, se je začudil in je nekako	A
pobrali dokaj plena. Nekaj bobrov se je ujelo v	pasti,	še več pa se jih je zamedlo v mreže, da niso	A
menoj? Pri meni ti bo dobro, ne bo ti treba krav	pasti,	jaz te bom učil še lepše podobe delati, kakor	A
gotovo ni moglo jabolko tako daleč od jablane	pasti.	Njegov oče je bil moj prijatelj; vse bi mu bil	A
. / stran 25 . / PETO POGLAVJE Jaz čem da	pasti	mora, če glavo mi veljá. Umek Preteklo je več	A
nekaj korakov dalje, potem se pa zopet začne	pasti.	Mož je bil njegov gospodar Anton Samorod in	A
vse povedal: »Škoda, če res ne bo mogel več	pasti.	Škoda njega in psa.	A
rasti, sveta Neža naj nam pa pomaga srečno jarce	pasti.	« Vse kakor stari Jernej.	A
zaletela naprej, jagnjeta, ki se še niso znala	pasti.	Ni stopil prednje ne Volkun ne Marko.	A
Marko vas boli, ker je pokazal, da zna dobro	pasti.	« »Mar nam Marko in njegov pes.	A
nasvetoval, da naj na svetega Jurija dan začnejo	pasti	vso živino.Podlipnik, ki svojih vprežnih konj	A
kaj rekel, mu bom odgovoril, da mi je ukazal	pasti	jarce po moji razsodnosti, in da bi moral biti	A
»Ne utegnem, Manica. Moram jarce	pasti.	« »Kaj?« je ugovarjala Franca.	A
drobnici. Oziral se je na Marka: »Kako zna	pasti.	Ančki utegne biti čez leta še žal, da se mu je	A
več.« »Bom povprašal, če ti res ne misliš več	pasti.	« »Res ne.«	A
se je boril in trpel za Ančko, srečno jarce	pasti.	Preskrbel mu je pa ta kip Kuharjev Tonej, ki	A
hosto mladih gabrov. Bodisi da se je bala	pasti	na pomrzlem uglajenem potu ali da je bila vase	A
francoski soldat?« »Ne, rajši hočem umreti ko uši	pasti	še enkrat po tujem,« odgovorim jaz. »Torej moraš	A
čakal štiri ure prilike. Koliko sem jih videl	pasti	pod nogami drugih in pohojenih nikdar več vstati	A
poljubi Elzino roko, in že je hotel teatralično	pasti	na koleni in govoriti o svoji ljubezni, da ni	A
maščevati se hočemo, naj velja, kar hoče! Meden mora	pasti.	« »Oh, pustite to!	A
sem našel ta papir. Iz tiste suknje je moral	pasti	‒ saj mi je pravil tujec, da ima testament v	A
priti do takovega poraza. Slovenci niso mogli	pasti,	ker se nikoli niso vzpeli do višave.Res jih	A
Bohinjcu bolj pomagano, če se nauči samo krave	pasti,	nego da se pošlje ‒ ako ima glavo za to ‒ v	A
kruha ne strada, kdor se je naučil dobro krave	pasti.	Sicer pa takoj reši čast in slavo visokih šol	A
101 12. Pekel se odpira 107 13. Bogatejeve	pasti	117 14.Ob dveh prepadih 128 15. Agata moja boš	A
debelimi smrekami. Živina se je umirila in se jela	pasti,	le vola sta se še vedno tresla od strahu. Bogataj	A
zakašljal. . / . / stran 117 . / 13. Bogatejeve	pasti	Po zaselju je završalo.Svojim dolžnikom je Bogataj	A
Kolikor je zaznamovanih, morajo v dveh dneh	pasti!	« ju je priganjal. Čutil se je slabega, vendar	A
vedele nedolžne živalce, da tu se ni jim bati	pasti	in nastav, zalezovanja in preganjanja; nad njimi	A
pragom in, kar te ne peče, ne pihaj! Težko je	pasti	tako prešerno čredico, ki tako rada v škodo	A
Zmagala je ljubezen! ‒ Kolikokrat sem hotela	pasti	pred vas na kolena, razodeti vam vse, povedati	A
poželjivost prikipela do vrha, ko je že mislil	pasti	v skušnjavo, da je bil ravno v tistem hipu Sultan	A
hud udarec. Čez nekaj dni se dovoli zopet	pasti,	toda samo Maloselcem. Staroselci in Novoselci	A
gospodarja. Ali ti ali jaz ‒ eden naju mora	pasti	in poginiti.Bog sam pa bo razsodil najino pravdo	A
hodil Rus nadlegovat. In res mu prepove soseska	pasti.	Ta kazen ga ne jezi dosti, ampak še veselil se	A
zvijačnost svojih poslov. Druge dekle se sramujejo	pasti	in se branijo posla, katerega niso prej še nikoli	A
ki bi lahko opravile to pri kravah, pa nečejo	pasti,	kjer jih je sram.Sploh sem se prepričal o dični	A
mlajša od fanta in še takrat, ko je on nehal	pasti,	skoraj otrok.Ali tudi brez tega razločka dobe	A
leto in, ko preteče petdeset let, jih boš začel	pasti	za svoje zadnje, največje hudodelstvo, za umor	A
kadar jo bo račil zajahati. Tako je začel Blaž	pasti	svojo čudno čredo in jo pase še dandanašnji	A
Ogibaje se tovarišije, sta jela hoditi, igrati in	pasti	sama zase. Rezika se je držala Franceljna kakor	A
Julča se je navadila pri njem piti in lenobo	pasti,	slišala je v krčmah in v kavarnici vsakovrstne	A
tica, kateri je začela Julča nastavljati svoje	pasti,	mreže in locnje.Poprej se je vrtila najbolj	A
ukrotiti.’ Vprašal jih je, kdo jim je dal pravico,	pasti	svojo živino na grajskih pašnikih.Prijatelji	A
deležnik vsake gostbe in veselice. Ni mu trebalo	pasti	krav in ovac, niti potiti se na polju.Živel	A
blisk in plezajo po skalah kakor mačke ... Lepo je	pasti	našo Kezo za Gmajnico, in človeku ni treba delati	A
naložiti stric Prisanek. Hm, pa tudi ni lahka stvar	pasti	divje koze po skalovju.Kekec je to dobro vedel	A
niti kihnila ni zaradi mene ... Ker pa že moram	pasti	divje koze, jih bom tudi pošteno pasel ... Samo	A
vrnil na svojo skalo. »Na, en dan več bom moral	pasti	to divjo zverjad ...Ti preklicana stvar!	A
premikastil divjega moža Prisanka. Pa mora	pasti	zaradi tega divje koze, te preklicane koze,	A
se je po snežišču vrnila in se začela mirno	pasti.	Kekec se je smejal, da se je kar po kolenih	A
lepo do pastirja. Na, pa bom moral spet sam	pasti,	ker ne prenesem tega vrišča in stokanja.O, resnično	A
vas Prisanek sprejme. Toda, otroci, ali znate	pasti	divje koze?Če jih ne znate, je bolje za vas	A
otroci, da morate za vsako izgubljeno kozo	pasti	en dan več!Kdaj odpasete Prisanku in kdaj dobite	A
posebnega. Kar ti ni zadosti, da si moral Prisanku	pasti	divje koze in te je pograbila Pehta?Ha, Kekec	A
tja gori jo je gnala, kjer se je pričela lepo	pasti,	mala pastirica pa je sedla na kamen tam pod	A
prostornem hlevu. In tiste ovce je moral Gab	pasti	doma ves tisti čas, dokler ni izginil sneg s	A
stric! Pasel vam bom živino, ker jaz znam dobro	pasti.	Saj tudi že pasem, odkar se vem spominjati.«	A
in stopal za živinico, ki se je pričela mirno	pasti	med gručevjem in po ozkih, zelenih tratinah	A
In vsa ta živina je moja. A ne morem je	pasti	sam ‒ pet pastirčkov bom poklical iz Korotana	A
rušje. A tam se je živina vendarle pričela	pasti,	ker je bila lačna.Gab jo je pustil v miru, na	A
močna ploha. Kazalo je, da hoče v eni minuti	pasti	vsa voda z neba.Nato se je grmenje pomaknilo	A
Ure so tekle, postojanka pa kar ni hotela	pasti.	Belčki so gotovo pričakovali pomoč z Blok in	A
kar pri srcu me je stisnilo. »No, če že moram	pasti,	bom pa padel,« sem si mislil. Komandir Zorko	A
pa so tudi po vrtovih. Postojanka ni hotela	pasti.	Imeli smo tudi že več ranjenih.	A
jubezenske stvari. Če je človek pripravljen vsak čas	pasti	v borbi, ga res ne boš gnjavil zaradi tega,	A
dožice. Mlajši so pa v jeseni lovili polhe v	pasti	in skrinjice po debelih bukvah in leskovih grmih	A
vasi so radi nagajali. Pobirali so polhe iz	pasti	in skrinjic, drugi pa pasti in skrinjice.Podgorci	A
Pobirali so polhe iz pasti in skrinjic, drugi pa	pasti	in skrinjice.Podgorci so bili premeteni.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani