nova beseda iz Slovenije

osorno (249-348)


velikanski nahrbtnik, prekrižal noge po turško in      osorno      dejal: »Kaj naj storimo s temi partizani?Vsak  A
ta dogodek. Molčal je, nato pa je mračno in      osorno      odvrnil: »Že tako se štirje pari ližejo, zdaj  A
je šlo na smeh, čeprav se je vedno držal bolj      osorno      in zaskrbljeno.Kar naenkrat pa smo zagledali  A
181 . \/ »Ženske naj gredo naprej v vodo,« je      osorno      dejal bataljonski komandant, bil je Efenko.  A
me h komandantu,« sem ji ponovno dejal in jo      osorno      pogledal. »Saj sem vam rekla, da pojdite prej  A
Ženska je tulila. Likar jo je      osorno      pogledal. »Ne tulite vendar.  A
obvestimo, ko bomo zapuščali vas.« Likar ga je      osorno      pogledal in zamahnil z roko.»Naj ga pustijo  A
»Pepa, ne jezi se, molči, ti rečem,« ji je      osorno      zaklical mož in se tresel od strahu. Iz sobe  A
je spet vprašal Viktor. »Kaj vas briga,« je      osorno      odvrnil Drenovec in se hotel pognati v Viktorja  A
za okrvavljeni obraz. Ferdo se je obrnil in      osorno      zaklical Pepi: »Prinesi vode in umij ga, kaj  A
nemirno segel v lase. »Jože, kaj bo?« ga je      osorno      nagovoril komandant.»Trije konji manjkajo.  A
ne?« . /\ .. stran 165 . \/ »Ne, nimam!« je      osorno      in zapovedujoče odvrnil Polde. Nato je potrkal  A
Polde je nabral obraz v resne gube.      Osorno      je pozdravil in poročal: »Tovariš brigadni!  A
pusti to. Zaradi ženske se nočem prepirati,« je      osorno      odvrnil Polde. Po kosilu je Marička v spremstvu  A
komandirju Andreju. Pogledala ga je v oči in      osorno      spregovorila: »Tovariš Andrej.V brigado bi šla  A
Pripadam širšemu štabu divizije.« »Rečem vam,« je      osorno      rekel brigadni komandant, »če bi bila mesec  A
Tega ne bi smeli.« Brigadni ga je      osorno      pogledal in odvrnil: »Prav imate. Jaz se na  A
dregnil Lesnikovega in Skočirjevega, nato pa      osorno      odvrnil.»Hm, nič ni bilo, Meri.  A
se je izza peči oglasil Grabnarjev Janez in      osorno      pogledal vaške može. »Ne, ne, tega ti, Grabnar  A
govoril. »Ti ne veš, kako so te stvari,« ga je      osorno      zavrnil Tone.»Prav tako smo srečali vojake decembra  A
prstih. »Nisem tvoja,« odgovarja kratko in      osorno.     Nihče ji ne zameri.   A
prekopavati gredo. »To se ti bo še vračalo,« je      osorno      dejala mati in odšla v hišo. Kmalu nato, ko  A
ker preveč zaslužijo Berganti in Lesniki,« je      osorno      povedal nekdo. Čez eno uro je stal Korle pred  A
konja. »Lahko se reče: prej bi šel ponje,« je      osorno      odvrnil Matija.»Vozil sem gnoj na njive, pa  A
nenavadnem srečanju z Gašperjem. »Katrica,« jo je      osorno      ogovoril, »deset let se nisva srečala.Deset  A
Svetemu Martinu. Po končani maši je v zakristiji      osorno      vprašal Matijo: »Poslušajte, kaj se vi, Matija  A
/\ .. stran 49 . \/ Cerkovnika Matijo je      osorno      pogledal, ko je čikal in pljuval predenj. »Matija  A
tistih mašah.« »Nič pri ‚tistih’ mašah,« ga je      osorno      zavrnil novi župnik.»Reče se pri svetih mašah  A
stran 50 . \/ »Bil sem narodni vojak,« mu je      osorno      odvrnil Matija. Slabe volje sta šla vsaksebi  A
Župnik Jernej ga je kar pri pokopaliških vratih      osorno      sprejel. »Kje so železni križi?«   A
tako ne govori z menoj. Visoke šole imam,« je      osorno      vzkliknil župnik. »Verjamem vam, ali večje šole  A
niti v nebesa,« je zamrmral Matija. Žena ga je      osorno      pogledala, kot bi hotela reči: bodi no, Matija  A
vozili v internacijo in na streljanje. Matiji so      osorno      rekli: »Deset jih leži gori na hribčku.Prepelji  A
»Tudi božji hlapec mora dobro živeti,« je      osorno      odgovoril. »Če bi ded še živel, bi ti take napel  A
Ali mislite, da je odborništvo intabulirano?«      Osorno      me je pogledal. »Andrejc, cesar Franc Jožef  A
« »Nisem sokol, v mladosti sem pa bil,« je      osorno      odvrnil Boltežar in jezno udaril z bergljo po  A
za lepo negovano roko. Odmaknila se je in ga      osorno      pogledala. »Oj ti, Gregor, ti bi bil kar hitro  A
oče.« »Slabo je jemati moža, ki nič nima,« je      osorno      dejal oče. »Delala sem in trideset let sem stara  A
imel, mene bi pa s papirjem odpravil,« mu je      osorno      odvrnila. »Gozd hočem, oče, ne bo vse dobil  A
se bo prej Kristina. »Ne mudi se mi,« ji je      osorno      odvrnil in zardel. »V ponedeljek grem na žago  A
ki ne zna ali noče delati res ne nese,« ga je      osorno      zavrnil Klančnikov Matija.»Še to, če hočem strojček  A
bi, da se bodo rdeči pekli na onem svetu,« je      osorno      vzkliknil Klančnik in zaprl Turkovo knjigo Travništvo  A
se za stranke ne brigam.« Prevzvišeni ga je      osorno      in bistro pogledal, kot bi hotel reči: morda  A
Nerodno ji je bilo, da se mu je tako hitro podala.      Osorno      je gledala mlajšo sestro.Oče je bil vesel, da  A
vzela bi se, če se ne bi nekoč skregala,« je      osorno      dejala Milka. »Vidite, gospodična Milka, vi  A
krščanski ljubezni, ki jo moramo imeti do ubogih.«      Osorno      ji je odvrnil: »Njegov prednik Jernej je tudi  A
Taki so bili otroci in taki bodo.      Osorno      mi je odgovoril, da je tatvina, če otroci tresejo  A
Tončka Gregorkova žena. Že prvi večer ji je      osorno      rekel: »Veliko moških si že imela, naj bo pozabljeno  A
»Ena je tu ‒« »Name nikar ne računajta«, je      osorno      zaklical Tomaž, in obrnivši se proti svojemu  A
obrnivši se do hlapcev, ki so prihiteli, jih je      osorno      odpodil. »Strahopetci,« je zdaj zadonel ženski  A
je nemogoče pobegniti. Črni Peter je med tem      osorno      ukazal, pripeljati pred njega Jurja.Štirje razbojnik  A
Naposled pa ji je presedalo to besedičenje in je      osorno      zaklicala: »Nehajte že vendar s tem poveličevanjem  A
In jaz pravim, da ga moraš vzeti,« je rekel      osorno      in zapovedujoče ter jezno udaril z nogo ob tla  A
»Jezik imaš dolg.« »Le molčite,« je      osorno      rekel Matija. »Ko bi hotel, bi moža lahko desetkrat  A
otrok.« »Za take šale nisem razpoložen,« je      osorno      odgovoril Andrej. »Pusti me z njimi v miru.  A
na pristavi si nekaj slišala,« je začel opat      osorno.      »Prepovedujem si odločno, da bi ti izrekla kake  A
»Tebi tudi odpustki ne bi nič pomagali,« je      osorno      odgovoril prior. »Ti si že zapadel hudiču.«  A
osorni odgovor priorjev razžalil in zato je tudi      osorno      odgovoril: »Pojdem pa v Rim po odpustke  A
Margareta je bila užaljena. Vstala je in      osorno      rekla: »Take dovtipe si prepovedujem  A
pogine! Prej ko ga bo konec, bolje bo zanj!« je      osorno      odgovoril Albertus. Oskrbnik pa se je  A
postavil na noge. »Od kod si?« ‒ je vprašal      osorno.      »Iz mesta,« ‒ je rekla prestrašeno.   A
bleščave. Gabrič si reče v mislih težko in      osorno:      Tam zadaj je tovarna in na ta konec rosijo iz  A
od zadaj in stopi v hišo. Kar tako: naglo in      osorno      v vežo in butne vrata v sobo, da se podere stol  A
Preneha, pogleda izpod čela in vpraša hladno in      osorno,      kakor je njegova navada: »Bo dosti?« Čremošnik  A
smo namenjeni. »Kaj si ti zdaj?« vpraša Jaka      osorno,      ali hipoma je zopet njegov glas miren in zamolkel  A
121 . / k organistu in ga nagovorila nekako      osorno,      kakor iz splošnega sovraštva do vseh moških  A
smo namenjeni. »Kaj si ti zdaj?« vpraša Jaka      osorno,      ali hipoma je zopet njegov glas miren in zamolkel  A
celo na božje viteze se ne zanesem več,« skoraj      osorno      reče. »Duhovščina naklepa tvojega mlajšega  A
Bila je tujka.      Osorno      me je pogledala in se otresla moje roke. »Oprostite  A
»Veste, juho kuham.« Menda sem jo      osorno      prestrelil z očmi.Prekleto malo mi je bilo mar  A
golobčka,« se obzirno oglaša Robi. »Kaj bi rad?«      osorno      vpraša Ana. »Prosim za oproščenje.  A
upanje, potem pa se iznenada prelevi v tujko,      osorno,      trdo in nedostopno, takšno, kakršna je danes  A
pri županovih.« Vselej drugikrat bi bil Zgaga      osorno      zavrnil zlobno opazko, ali danes jo je kakor  A
častnikovih besed vrelo v prsih, hotel ga je že      osorno      zavrniti, vendar o pravem času se je spomnil  A
zdravilo, toda Polona ga je vselej zavrnila tako      osorno,      da je potihnil mahoma in brez najmanjšega ugovorčka  A
Pokažite, kaj imate, če ne, bo narobe!« ga je      osorno      zavrnil sitni mitničar. »No, no, vam pa pokažem  A
vsaj zdaj o kupčiji, lakomnost čifutska!« ga      osorno      zavrne vitez Ahac, hlastno pristopi k neznanemu  A
z mojimi kostmi.« »V našem mestu,« je rekel      osorno      šef, »je očitno nekdo, ki si življenje predstavlja  A
in Hedo ... pa še na grofa ne pozabite ... « je      osorno      rekel Franček. »To so vendar moje osebne zadeve  A
količino ženskih torbic. Pojdite z menoj,« je      osorno      rekel starki in nič se ni sramoval svojega slabega  A
kot bi mi gorelo pod nogami. »Kaj je?« sem      osorno      vprašala, »Kaj ne vidiš, da imam delo.« »Ali  A
prepričati, da ne sanja. »No ... kaj je?« je      osorno      zaklical šef, ko ga je opazil. »Čakamo gasilce  A
Delo me čaka. Lep pozdrav,« je      osorno      rekel in odšel ter zapustil začudenega Kashmir  A
sem se obrnila h Kashmir Whitu, ko je slednji      osorno      odvrnil: »Ne pogovarjam se o tem.To ni nič v  A
lahko meditiramo in se sprostimo,« je rekel      osorno      menih in nič ni čakal, kaj bova rekla midva  A
dovolim,« je rekel Aleks. »Seveda ne,« sem      osorno      rekla.»Posojil za gospo Bibo ni vpisanih nikjer  A
Mladenič je molčal. Šef pa je      osorno      rekel: »Tako neumnega vprašanja še nisem slišal  A
je moški stopil do njega. »Prav,« je slednji      osorno      odvrnil, »ampak, dalj kot do tu ne boste šli  A
malo zapostavljenosti. »Kaj pa vi tu?« je      osorno      rekel šef in pogledal tajnico. »Jaz vas pa iščem  A
še vedno trosila pepel. »Jaz tudi ne,« sem      osorno      odvrnila in jo kar takoj tudi vklenila.»Vi,  A
« Mario se je naglo odmaknil od mize in ga      osorno      pogledal. »V čem?  A
po dolgem molčanju počasi. Nato trdo, skoraj      osorno:      »Mlad si še.  A
ti ... « Evo je nekaj pretreslo, ali trdno in      osorno      je dejala: »Tudi ta ni!« »Menda vendar poveš  A
obraza, v že oguljeni nedeljski suknji. Nekako      osorno      je odrinil starega Šimna, ki je sedel široko  A
da bi bil srečen. »Zakaj jokate?« je vprašal      osorno.      »Kako bi ne jokala!  A
vprašanje! Zabavali smo se,« je rekel kratko in      osorno.     Čudno neroden se ji je zdel njegov glas.   A
»In jaz?« »Tudi!« se zaderem že      osorno.     Zakaj, če začne Vladoša spraševati, potem sploh  A
Jaz sem strmela. Teta Irma se vede tako      osorno,      ona, ki je drugače vedno tako spodobna in ljubezniva  A
uvesti!« Nič več ni bilo svetlo in Petit je      osorno      ukazal ženi, naj v kabinet prinese svetilko  A
ni vedel, kakšne bodo posledice. Pécuchet je      osorno      nekaj rekel in gospodar je pograbil vile.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 49 149 249 349 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA