nova beseda iz Slovenije
Nekega belega jutra je stal gospod grajski | oskrbnik | Janez Igla pred otoškimi glavnimi vrati.Jezil | A |
Apfaltrerna travniku, je stal gledalec pri gledalcu. | Oskrbnik | iz Puštala se je trudil, da bi odgnal ljudi | A |
kamor so nametali slame za ponočna ležišča. | Oskrbnik | Hohenburg je dal pobiti vola in vojaščina je | A |
pridobiva. Kot nekaj posebnega pa se je opažalo, da | oskrbnik | in njega pisarji dobro živé in da se bogaté | A |
trudil za blaginjo svojega strica in škofa. | Oskrbnik | in pisarji so se tresli pred mladim gospodom | A |
preiskalo in pregledalo do pičice, tako da je | oskrbnik | s svojimi pisarji neprestano živel v vicah. | A |
zanašal pleve v vinograd Gospodov? In ta grajski | oskrbnik | ni opazil ničesar, nego leno je spal, kakor | A |
prestrašili in da se je prestrašil tudi gospod | oskrbnik. | Poslal me je v Ljubljano po boljšega zdravnika | A |
Nič prida ne. Tisti nepogledni kozavi brezec, | oskrbnik, | valpet ali kdor je že, neki že vse dopoldne | A |
postajali tlačanski mladeniči, ki jih je grajski | oskrbnik | Hartvik segnal to dopoldne. Pred Hotimirom je | A |
Henrik z vsemi drugimi prišla tja dol. Henrik in | oskrbnik | Hartvik sta bila ranjena, pa ne močno, en hlapec | A |
da prav dobro.« Tako je Mihael postal volar, | oskrbnik | vse samostanske živine, ki je hleve imela, kjer | A |
Gospoda od vseh strani te dni hiti na Svibno,« je | oskrbnik | pravil. »Kaj pa je?« se je Sladkonja nekoliko | A |
neomožena, čeprav je bogata in lepa,« se je | oskrbnik | nasmehnil. »Pa ne, da bi Svibenjski možil hčer | A |
tudi ne za lov ali katero drugo zabavo,« je | oskrbnik | drobno gledal in skrivnostno šepetal.»Prešteti | A |
vedi, kaj česnaš!« »Joj, kaj res ne veste?« je | oskrbnik | pogledal še bolj drobno.»Da Ogri škilijo čez | A |
Kasno popoldne so prišli na Svibno. Sostrški | oskrbnik | ni bil lagal.Grajski vratar je povedal, da so | A |
tlačani že zavedajo novih pravic!« je tožil pater | oskrbnik. | »Lovijo kar vse vprek.« | A |
In kaj je bilo? Proštov | oskrbnik | Pugelj se je z možmi, ki jim je bilo mlade fante | A |
za drevje in grmovje ob cesti. Komaj se je | oskrbnik | zadosti približal s svojimi, so dijaki bušili | A |
Možem, ki so res le neradi storili, kar jim je | oskrbnik | velel, ni bilo do rvanja; tudi sram jih je postalo | A |
izgnal hudiča, ki mu je preveč grel noro kri. | Oskrbnik | Pugelj ne bo več stregel po srčku Jeničeve sestre | A |
Kjer nič ni, še cesar pravico izgubi!« je pater | oskrbnik | z vsemi strelami svojih oči treskal v komisarja | A |
»Ne bi dohajali vas,« ga je uščenil pater | oskrbnik. | »Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, | A |
je brez pomude hitel pomagat. »Tako,« se je | oskrbnik | pater Fortuna smehljal sam vase, »eden je šel | A |
se njih prior Gregor ne bi gnal tako, če ga | oskrbnik | ne bi podpihoval in zapeljeval.« »Anti taka | A |
miru še ni bilo. Pater Fortunat, samostanski | oskrbnik, | se je bal za cerkvene dragocenosti in za tržno | A |
ko je vse poslušalo, koliko gospod kolovški | oskrbnik | Poljak in mestni sodec Gavrič obetata tistemu | A |
jih bomo obesili vse. Novi gospod graščinski | oskrbnik | kolovških gospodov se jim je zarotil, rokovnjačem | A |
enajstih do dneva izvedeš tistega konja, katerega | oskrbnik | danes iz Kamnika prijezdi.Če misliš, da sam | A |
samostalneje nego li kdaj prej. Hohenwartov | oskrbnik | na Kolovcu je bil Štefan Poljak, mlad mož | A |
ni imel vseh patrimonialnih pravic, ni imel | oskrbnik | drugega posla nego gospodarski, nad ljudmi ne | A |
in pogumen človek je bil tudi mladi kolovški | oskrbnik | Štefan Poljak.Pregovor, da nove metle dobro | A |
svojo službo. . / . / stran 64 . / Mladi gospod | oskrbnik | je bil tenek, slok in na prvi videz šibek, ali | A |
nego duševna, če ne bolj. Natančen je bil novi | oskrbnik | do sitnosti.Ni snopa ni dopustil na desetini | A |
Med tistimi, ki so tako vpraševali, bil je | oskrbnik | Štefan Poljak na Kolovcu.Vpraševal je tako pri | A |
kako je pri tem poslednjem poročilu kolovški | oskrbnik | vesel in razburjen na noge poskočil.To se mu | A |
moža i dobra prijatelja. Ko pride kolovški | oskrbnik | z Blaževo novico na Brdo, najde gospodarja v | A |
kamniškega mestnega sodnika, domislil se je kolovški | oskrbnik | svoje neveste, lepe Rezike, in morda ga je ta | A |
zase govorite, gospod doktor,« reče radovedni | oskrbnik; | Doktor obstane pred njim in reče: »Veste, gospod | A |
priporočilno pismo, pojdem jaz v Ljubljano,« reče | oskrbnik | Poljak, »precej, konj je spočit, posebnega opravka | A |
spravi nazaj v žep. »To mi je dal kolovški | oskrbnik, | ko sem mu povedal, kje so rokovnjači.« Nato | A |
dlaka ti prismojena! Misliš ti, da je kolovški | oskrbnik | zato tako kvišku planil, ko sem mu o rokovnjačih | A |
Kolovec grem, naravnost na Kolovec! Sedajle jih | oskrbnik | morebiti še lahko ujame, če je tudi pozno in | A |
Predvčerajšnjim je pri naši vladi naznanil to vest nekov | oskrbnik | z Gorenjskega.Seveda je rekel, da je to le kombinaci | A |
govori: »Kdo te pošlje, pismo ti?« Narodna | Oskrbnik | Poljak se je jako nezadovoljen vrnil iz Ljubljane | A |
Tako je govoril intendant Baselli. | Oskrbnik | Poljak tem političnim preudarkom ni mogel mnogo | A |
Brdu naznanjeno, da preišče malo one kraje. | Oskrbnik | je še enkrat poudarjal, da brdski maire dr. | A |
pravo, malo prej odrezano človeško roko.« | Oskrbnik | je preplašen zrl v Gavriča. »To je rokovnjaško | A |
je odrezana desna roka.« »Zaboga!« vzklikne | oskrbnik. | »Odposlal sem takoj našega komisarja Muleja | A |
mizi. »Pa vendar ne Blaž, Mozolov Blaž?« reče | oskrbnik, | kateri svoje slutnje ni mogel več prikrivati | A |
Pa, poslušajte me!« Nato pove kolovški | oskrbnik, | kako je Mozol k njemu prišel, kaj mu je povedal | A |
Paleževino in k Mozolovim. Gavrič mu pritrdi in | oskrbnik | gre še pozdravit nevesto svojo, preden odide | A |
Poljak vreden mu zet. Rezika, katero je dobil | oskrbnik | v kuhinji, kjer je ukazovala deklam, ni bila | A |
Na, beri!« deje Rezika in mu pomoli pismo. | Oskrbnik | list razgane in čita naglo.Radosten izraz kazal | A |
vedela je, da bi bilo zastonj. Malo potem je | oskrbnik | že jahal čez bistriški most in potem po stranskih | A |
kakor podgana, na katero s čevljem stopim.« | Oskrbnik | vpraša, kje je komisar kamniški s svojimi stražniki | A |
na Kolovcu.« »Molči, molči in vozi!« zavrne | oskrbnik | nejevoljno voznikovo prijazno željo in dobri | A |
so rokovnjači krivi tega zločina. Ko mu je pa | oskrbnik | svojo slutnjo natančno razložil, sklenil je | A |
takov pravilni billetdoux našel! Berite, gospod | oskrbnik! | « Ta razgrne list in jame čitati. | A |
pomagala. . / . / stran 124 . / Rešil ga je zdaj | oskrbnik | glede prvega vprašanja, o katerem je bil komisar | A |
se pri vprašanju po Nandetu, posegel bi bil | oskrbnik | gotovo v razgovor; stopil je namreč bliže.Ta | A |
vznemirjal. Ko Polonica vstopi, obrne se | oskrbnik | naglo k njej ter vpraša: »Dekle, ti poznaš onega | A |
spremljevalci, komisar nejevoljen zarad slabega uspeha, | oskrbnik | pa še vedno silno nemiren in zamišljen. Okoli | A |
tudi še nekateri drugi sodnikovi prijatelji. | Oskrbnik | je bil jako dobre volje in je skoro razdražen | A |
vprašala, kaj se je zgodilo. »Nič, nič,« reče | oskrbnik, | »domov morava kmalu, pa tako, da se drugim ne | A |
Oni je ubogal. »Kolovški | oskrbnik | je nocoj v mestu; njega lahko takoj dobiva in | A |
toda tako, da ga iz hiše ni bilo moči videti. | Oskrbnik | je bil zaradi konjarjeve ovadbe silno razburjen | A |
od mene obračaš oko? Boris Miran Ko se je | oskrbnik | Poljak pripeljal s svojo mlado ženo domov, zvedel | A |
prazna, pričakovala je novih, odličnih gostov. | Oskrbnik | je vedel, da bode čakal še nekoliko ur, da se | A |
/ na kratko dopove nocojšnje dogodke, ukaže | oskrbnik | jetnika odvesti v pisarno, da ga bode takoj | A |
je ukazal, naj stražijo v veži. Do sedaj si | oskrbnik | ni upal jetnika pogledati. Nande je stal z zvezanima | A |
je bila improvizirana za stražnico. Ko se je | oskrbnik | obrnil od vrat in bledoličen in skoro tresoč | A |
preko lica. »Ferdinand!« vzklikne zamolklo | oskrbnik. | »Da, jaz sem!« reče mirno oni. | A |
storil z menoj, Štefan?« vpraša potem naglo. | Oskrbnik | se je bil naslonil z desnico ob mizo in gledal | A |
bodo obesili?« »Kaj hočeš?« izusti hripavo | oskrbnik. | »Izpusti me!« deje oni skoro zapovedujé in stopi | A |
jaz ne morem!« vzklikne čez nekoliko trenutkov | oskrbnik | in se obrne v stran. »Štefan, kje so pa naša | A |
postalo v sobi. Čez nekoliko trenutkov vstane | oskrbnik | in gre proti vratom ječe ter jih odpre. »Sem | A |
zunaj. Zaprli so rokovnjaškega glavarja in | oskrbnik | je zapovedal, da naj stražijo v veži vrata pisarnična | A |
vrtovih, bila je ona vendar tako rekoč drugi | oskrbnik | v gradu in je obilo pomagala soprogu pri obširnem | A |
reče naenkrat dr. Burger: »A propos, gospod | oskrbnik; | kakor sem zapazil že večkrat, zanimate se vi | A |
drugega ni bilo nego vprašanje, katero je bil | oskrbnik | že čul. »Stvar me zanima,« reče Poljak po kratkem | A |
tresel. »Le povejte; kaj pa je vendar?« deje | oskrbnik. | Bil je vajen takih kmetskih prošnjikov, zato | A |
ji je stol. »Povedala vam bom vse, gospod | oskrbnik, | « povzame potem ona govor.»Nande mi je pri odhodu | A |
pozvedeti o Nandetu!« Govorila sta še dalj časa in | oskrbnik | peljal je bratovo ljubico naposled k svoji ženi | A |
iz zida izluščil in padel na tla. Krivec, | oskrbnik | ali pristavnik v Polesku, kakor so mu ljudje | A |
za njim in ustnice trepečejo: »Tudi to vé!« | Oskrbnik | Krivec je medtem v spodnji izbi na nizkem stolu | A |
lastnij po Kranjskem, katere je Vitovec kakor | oskrbnik | celjske vdove z mečem v roki branil.Cesar je | A |
mnogo vetra in dežja. To je bil Mejač, grajski | oskrbnik. | »Dobro jutro, kaj tako zgodaj že hodite okoli | A |
in, ker je stari Andrej, ki je bil tako rekoč | oskrbnik | v gradu, z njima vred sedel vedno pri mizi, | A |
se. Bilo je okoli desetih dopoldne in stari | oskrbnik | je bil sedaj pri koscih, ki so že težko brenkali | A |
Sušila pa, sušila,« reče na novo. Žerinjski | oskrbnik | je imel nekaj na srcu; to je čutil iz njegovega | A |
katero gospo?« povpraša nekako osorno razborški | oskrbnik. | »Pred pustom bode, kakor pravijo,« ‒ namežika | A |
kontesa in vaš gospod,« reče poravnavaje žerinjski | oskrbnik. | Andrej nad nosom svoje obrvi stisne. | A |
storiti, a česar ste se vedno močno branili.« | Oskrbnik | se je zganil pri teh besedah, slutil je, kam | A |
Pa ‒ saj je sedaj vseeno,« pristavi zase. | Oskrbnik | ga je gledal s srpim očesom, spomnil se je tega | A |
bodemo pozvedeli,« mislil si je, ko mu je stari | oskrbnik | sporočil prijateljevo željo. Nekaj trenutkov | A |
minljivi sin časa.« V tem hipu se vrne suhi gospod | oskrbnik | v sobo ter prinese Samoradu kopico receptov | A |
sebi črtež o leži zakopanega zaklada, in ko | oskrbnik | pritrdi, Abadon nadaljuje: »Dneva je še veliko | A |
Peljimo se onda po zaklad. Vi, gospod | oskrbnik, | boste ga pokazali; moji služabniki pa ga izkoplje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |