Zaničevala ga je iz vse duše in njeni tlačani so ji to zaničevanje pošteno vračali s sovraštvom. Pri svoji pobožnosti se tudi ni čisto nič spotikala od tem, kar so opat in menihi dostikrat uganjali s kmetskimi ženskami.
Ko ji je Margareta povedala, kar je bila o Poloničini žalostni usodi izvedela, se je vojvodinja brezsrčno smejala in porogljivo rekla: