nova beseda iz Slovenije
hrepenenje se je budilo v srcu, tjà se je vzdigalo, | odkoder | je lila nebeška svetloba.Poslušala je in slišala | A |
župan ni stal čisto spredaj; najboljša mesta, | odkoder | se je videlo natanko na vislice, so si bili | A |
si pogledal do dna? ... K vragu s teboj, pojdi, | odkoder | si prišel... ti, Minka, pa sedi k meni in mi kaj | A |
Kmalu pojdem dalje, na tisto stran se namerim, | odkoder | bo dišalo po trohnobi.Vran duha mrhovino čez | A |
in se je prestrašen ozrl proti oknu. ”Nazaj, | odkoder | si!Kdo te je klical?“ | A |
-- Cigan se je napotil v dolino, tja, | odkoder | je svetila luč. Pri Mlinarju so bili zbrani | A |
osedlali dvanajst konj ter jahali o mraku po cesti, | odkoder | sta bila prišla Milan in Milena. XI | A |
in je pogledala proti vzhodu, na ono stran, | odkoder | je sijalo sonce. ”Zbogom, Mate! | A |
razprtimi perotmi ter izginil na ono stran, | odkoder | je sijalo sonce ... Jesensko jutro je bilo | A |
nekoč otroške solze; tam je bil tisti kraj, | odkoder | so plavale sanje, velikega hrepenenja polne | A |
strani; pogledala je časih v nerazsvetljeno vežo, | odkoder | je slišala pritajeno šepetanje in poljubávanje | A |
zlagal, prav zares je pozvanjalo od vseh strani. | Odkoder | je zvonilo najglasneje, tja se je napotil. | A |
strah, té bridkosti; zato se je nameril tja, | odkoder | je slišal pesem in veselo besedo. Pod širokimi | A |
da je prava očetnjava človeku vendarle tam, | odkoder | je bil prišel: iz močvirja.- Zdi se mi, da sem | A |
neodločnimi, plašnimi koraki proti oni strani, | odkoder | je prihajal šum. Globoko v ulici se | A |
mestece s starodavno cerkvijo in visokim stolpom, | odkoder | se vidi daleč po Istri in po odprtem morju; | A |
da bi morali pritepenca izgnati, pognati ga, | odkoder | je prišel in povrhu še zapreti.Tako bi bili | A |
selijo na klanec, kjer so prostrani lazi in | odkoder | se vidi po vsej dolini. Francka se je bila | A |
navzgor, še predno je prišla do tiste meje, | odkoder | se vidi v lepši svet.Cesta se je ožila, tam | A |
mimo in je ugasnilo ... Stran, Evstahij, izgini, | odkoder | si bil prišel!Boljše je, da pové človek naravnost | A |
opravili!“ Vstal je ter je šel počasi proti durim, | odkoder | se je slišalo pritajeno ihtenje. ”Samo še | A |
več trpljenja, da je prišel do tiste točke, | odkoder | ni mogoče več ne navzgor, ne navzdol, ko je | A |
tonejo takorekoč nekam v daljavo in globočino, | odkoder | slišim samo še nerazumljivo mrmranje, kakor | A |
brž poveži culo in se vrni v daljno deželo, | odkoder | si prišel. Kmet ni pozdravil in se ni | A |
manjšo izbo zadaj in sem sedel k odprtemu oknu, | odkoder | sem videl po cesti navzdol.Izba je bila prazna | A |
in ukazujem: tam jo praznujmo, zanavselašč, | odkoder | so nas bili tako po škarjotsko pregnali! Mene | A |
so plačali in se poizgubili polagoma v vežo, | odkoder | se je čul še nekaj časa glasen vik in prepir | A |
je vzel klobuk ter se napravil v gostilnico, | odkoder | se je vrnil opolnoči pijan domov.Večina sorodnikov | A |
stal Franc Riba na balkonu, na tistem balkonu, | odkoder | je gledal nekoč po neizmerni sončni pokrajini | A |
primeš za roko in ji porečeš: ”Berta, vrni se, | odkoder | si prišla, z mano ni nič, osleparil sem te bil | A |
izgubé mlade duše v tiste sanjarske dežele, | odkoder | ne vedo več nazaj.Njihove oči niso več sposobne | A |
najsvetejših svetinj in da poženemo Antikrista, | odkoder | je prišel!“ Zelo je bila pogodi učitelju | A |
branik naših svetinj in da poženemo Antikrista, | odkoder | je prišel!“ Zelo je bila pogodi učitelju | A |
pogodi ni bila ostalim imenitnim rodoljubom. ” | Odkoder | je prišel, pravim!Nobene pravice nima, da bi | A |
po smrčku ter spet zadremal. ”Poženemo ga, | odkoder | je prišel!Ne porojen ni v tej lepi dolini šentflorja | A |
upognjena, trudna? Tja je držala najina pot, | odkoder | ni več poti nazaj ... in obadva sva vedela, kam | A |
da govori po hrvaško. ”Nož kar lepo spravi, | odkoder | si ga potegnil,“ je rekel Talijanu; nato se | A |
preveč, zato mu kar precej piši, da naj se vrne, | odkoder | je prišel.Pa nikar se ne laži, da si gosposka | A |
ker nobenega upanja ni več, da bi se vrnil, | odkoder | sem bil prišel ... Bog vedi, morda je vse to gola | A |
Peter se je začudil, ko je stal na istem mestu, | odkoder | se je bil napotil. ”Ne bom hodil dalje!“ | A |
se je spuščal gozd na desni globoko v dolino, | odkoder | se je vzdigal tam v daljavi še više.Na tistem | A |
mu je ime in kdo da je! Le kar ženi ga nazaj, | odkoder | si ga prignal, pa Bog z vama!“ Birič pa se | A |
ste še bebasti povrhu! -- Kar poberita se, | odkoder | sta se vzela!“ Ker je župan tako srdita kričal | A |
pitamo te in napajamo, namesto da bi te pognali, | odkoder | si prišel.To si zapomni, da ne boš tožil in | A |
čim hitreje do reke Une v smer proti Bihaču, | odkoder | so izšli. »Glej, tam spredaj gre tvoj oče, Kata | A |
ubij hudiča!« Janičarji jo urnih pet uberejo, | odkoder | so prišli, s seboj vlečejo oba ujetnika.‒ | A |
»Kam?« hlastne Vid. »Tja doli, | odkoder | so prisli.« »Oo!« zastoka in že spodbada konja | A |
janičarji vrešče za njim. Begun krene v dolino, | odkoder | je prišel, toda se premisli in zavije v reber | A |
zbrati kranjsko vojsko v Šentjernejski dolini, | odkoder | naj bi odrinili proti Sigetu. Ukaz je ukaz, | A |
si je odgovoril, »Tomaž ve, da sem s Peči, | odkoder | ona.« Pri Juriju je sedela mati že ves | A |
si je lase in hitela doli. Našla je v sobi, | odkoder | je prihajal šum, Katro, Jurija, Tomaža in Nežo | A |
gnal poznega potnika proti Volčam in Tolminu, | odkoder | je rasel prvi, daljni dan. * Vikar je prišel | A |
»Tako. Tam pri Čedadu, | odkoder | je, je ubil človeka.« »Ubil ‒? | A |
ga je oni pikal. »Tiho, če ne, te spodim, | odkoder | si prišel!« In niso še prišli daleč, pa se je | A |
najbolj daljnim kresom, ki ga je videl v smeri, | odkoder | je prišel, in duh mu je bil ves doma.Zdaj se | A |
že bili in naveličani. »Najbrž vrh Lanišč, | odkoder | ni več daleč do Ljubljane,« je vsevedoče trdil | A |
ujezila, ko je videla, da strmi proti Cesti, | odkoder | se bo oče vračal.»Ali hočeš, da te privežem | A |
Potlej so kmalu prišli do višenjskih koč, | odkoder | je pot šla na grad. Prav tačas pa je z gradu | A |
za vas in pusta, odljudna gadovina bo ondod, | odkoder | se napihujete in strahujete tlačana ...!« | A |
življenju.« Trlep se je umeknil k ulnjaku, | odkoder | se je lepo videlo vse domače polje.Čebele so | A |
prošta!« »Burovži sužnji, vi se obrnite, vi, | odkoder | ste tako pokorno priklamali!« so se dijaki s | A |
Tone naročil, in jo ves preplašen res pocedil, | odkoder | je bil prišel. »O, če bi me Sotečan | A |
do glavarja pridem, sicer stopim v Ljubljano, | odkoder | že dopovedo vam in glavarju, čemu sta tu.« | A |
spravno misel. »Stična nam je res edini kraj, | odkoder | dobomo pomoči, ko nam je le prehudo,« je skesano | A |
zaprl!« »Ne utegne se motiti z vami, pojdite, | odkoder | ste prišli!« »Kaj veš ti, ali utegne | A |
očetovega gnezda in jo je popihal v Ameriko, | odkoder | je fige kazal vojaški dolžnosti in vsem biričem | A |
zadnje denarje se je junaško napil v bližini, | odkoder | je že prepoznaval ljudi.Pijan in razkoračen | A |
vero toliko, da je omagal in zdrknil pod klop, | odkoder | ga je potem zavlekla pod kap. V spanju je glasno | A |
lahkem vetru spuščal na skodrano morsko gladino, | odkoder | so velike oči zamišljenih ribičev ljubeče uhajale | A |
Primoževo?« »Tja mi dobodi drugega, kogar hočeš in | odkoder | hočeš! In brez pomude!« | A |
zažgali cerkev, samostan, vso vas in odjahali, | odkoder | so prihrumeli. Tlačan je gledal, kako so se | A |
se boš razletel v sončni prah!« »I, šli so, | odkoder | so prišli, tamle čez Krko nekamo. Čast Bogu | A |
ustopili za obzidje in zagledali po dolinah, | odkoder | bi Turek prilomastil. Rádoh je še tekal po gradišču | A |
nemara še hvaležen ne bo. Potlej jo uleknemo, | odkoder | smo prišli.« »A kaj bo rekel hudi mož, ki nas | A |
pote, saj se dosti prizadevaš, da bi prišel, | odkoder | si jo unesel tako po nevrednem.« Zdaj je nastal | A |
ob tem ujeli grofovi suličarji in ga odgnali, | odkoder | je prišel prekmalu.« Marinka je molče poslušala | A |
O, moder kakor menih. ‒ Jahamo in prijahamo, | odkoder | bi že morali videti nevestin grad.No, saj smo | A |
pod noč spremi proti domu do mosta v Mostah, | odkoder | odžvižga proti Šumu. Burja, tako je strupena | A |
dvoje senc je zginilo skozi vežo v listnjak, | odkoder | je bilo slišati jok vseh štirih sester. Lovrač | A |
da ni domačinka, ampak odnekod iz Nemškega, | odkoder | so v tistih časih prihajali naseljenci, posebno | A |
Čez teden dni je župnik odšel v Avstrijo, | odkoder | se ni več vrnil.Svojemu nasledniku je čez leta | A |
sam; čuješ li, jaz moram sam priti na kraj, | odkoder | se čuje ta šum.Zaostani le za nekaj časa.« | A |
spodbodel svojo Vihro in zdirjal čez polja na stran, | odkoder | se je čulo klicanje.Prešinilo ga je veselo upanje | A |
prestrašeno kričal na pomoč in bežal čez polje, | odkoder | se je bližalo več jezdecev in se je slišalo | A |
skriven izhod na vrt, ki je ležal za gradom, in | odkoder | so vodila posebna vratica na prosto.Pri teh | A |
cesto in se poskrili v bližini za bujno sečjo, | odkoder | se je dobro videlo na cesto.Kmalu so spoznali | A |
je Juri svoje može peljal na utrjeni stolp, | odkoder | je bil dober razgled na vse strani.Juri je bil | A |
vodnjak, je moj stari oče vse poslal v Italijo, | odkoder | se niso nikdar več vrnili.Stavbnik je sam izvršil | A |
vzela Jurja med sebe in ga peljala pred šotor, | odkoder | se je dobro in razločno moglo pregledati ves | A |
torej tudi zdaj. Vselej gleda tudi v tisto smer, | odkoder | poči strel.Tako tudi zdaj. | A |
razsvetljene? Tiho in ponižno bi se rad vrnil, | odkoder | sem prišel.Dajte mi roko, gospod, in nastavite | A |
pokaže in razcmeri. Oče se ozre v tisti kot, | odkoder | je prišlo ihtenje, in zamrmra: »No, no!«Vstane | A |
bliže in pogledajo na tisti temni prostorček, | odkoder | prihaja obupni plač. »Kaj pa ti je?« vpraša | A |
mogoče prav iz moje vasi ali pa iz take bližine, | odkoder | ne bo daleč do moje domačije. Zavil sem se v | A |
Vsak hip pogleda z očmi v daljavo po ravnini, | odkoder | pričakuje črne in kadeče se lokomotive.Misli | A |
vstane in je rdeč kakor puran. »Kar poberite se, | odkoder | ste se natepli v mojo sobo!Vsak po svojih poslih | A |
Vsak hip pogleda z očmi v daljavo po ravnini, | odkoder | pričakuje črne in kadeče se lokomotive. Misli | A |
mogoče prav iz moje vasi ali pa iz take bližine, | odkoder | ne bo daleč do moje domačije. Zavil sem se v | A |
Dalje in dalje, noč in dan do tistega brega, | odkoder | popadamo smrti v žrelo.In celo pot žvižga nad | A |
pokaže in razcmeri. Oče se ozre v tisti kot, | odkoder | je prišlo ihtenje, in zamrmra: »No, no!«Vstane | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |