Počasi je stopal po klancu navzdol v globel ... Tam je bila tista pot, ki so jo rosile nekoč otroške solze; tam je bil tisti kraj, odkoder so plavale sanje, velikega hrepenenja polne, onstran hriba v sončno daljavo. Tam, na tisti grapavi poti, se je rodila ljubezen, blagoslovljeni studenec vsega življenja in nehanja; tam, ob tolmunu, je tisti kraj, kjer se je prvikrat zbudila plaha malodušnost -- taneumrljiva, velika senca velikega upanja ... Pozdravljena, mladost!