noter (501-600)

pragu je pomislila. ”Kaj bi ne stopili malo	noter	in počakali?Saj se bo klada kmalu streznila	A
Juranov gleda, zasliši iz koče besedovanje. Stopi	noter:	Adlešič robanti, razbija, na podboju je naslonjen	A
nevarnemu selišču. »Pehota obkoli vas, konjica plane	noter!	Kar je moškega, mora vse na tla, ženske in otroke	A
ostrino, Vid in Niko odbijata naval. Toda	noter	plane Gregorič: »Kaj je tu?« pahne v stran Uskoke	A
hudičev!« se zaganja Vid v stene. »Aha!« plane	noter	in za njim Niko.Hitro, hitro po stopnjicah	A
skrije v skrivni rov v dolinici. Za njima pade	noter	Adlešič, dalje stari Špehar, a mladega Špeharja	A
je viknila in skočila za njo: »Ne hodite	noter,	ne hodite!« »Marjanica, za božje ime	A
kdo moj glas posluša in mi vrata odpre, pojdem	noter	k njemu in bom z njim večerjal in on z menoj	A
spiš,« je odvrnil ovčar. »Nekdo je že legel	noter,	« je nadaljeval in držal roko stegnjeno proti	A
tja. Dijakon je pristopil k oknu in pogledal	noter.	Nato je položil prst na ustnice.	A
ohladite!« Njen nasvet nam je šel pri enem ušesu	noter,	pri drugemu pa ven. Kar poleteli smo	A
Le korajžo! Vilhelm, le	noter!	« Ker se iz predsobe ni nihče odzval temu pozivu	A
Hoteli nisva nikogar žaliti, ko sva stopili tu	noter.	Dvorišče je bilo odprto!	A
Bratje so se molče spogledali. »Naj pride	noter!	« je Majnhalm pokimal.»Še v misel ga dobro nismo	A
prisegel na ljubezen do Silane, da ga bo vodil	noter	do same Ljubljane.Nič ne pomaga, v besedi mu	A
velik blagoslov.« Ali pater Herand je molčal	noter	do Šentvida. Šentvid je bil že v tistih časih	A
navadah »tega divjega kraja«, da bi jih pomnili	noter	do smrti. Urh Ljubljanski je bil tisti dan prav	A
kakor grad: velika in zmerom zaprta. Če bi rad	noter,	moraš na vežna vrata potrkati s tolkalom, ki	A
stal na pragu, se klanjal do pasu in vabil: »Le	noter,	o vitezi plemeniti, le noter, za mizo in ukazujte	A
in vabil: »Le noter, o vitezi plemeniti, le	noter,	za mizo in ukazujte, o junaki, ‒ danes je pri	A
silila je v hišo, Ančka jo je nerada prinesla	noter.	Otročiček je stegoval ročice po Trlepu	A
pisarniku, ki je v prednji izbi, sicer te ne spusti	noter.	« »Kaj je glavar samo zanj in ne tudi	A
neko sobo in mu velel, ko se je vrnil: »Tja	noter	pojdi!« Slabè je močno potrkal, na široko	A
boji pisarniških ljudi ... »Naj pride precej	noter!	« je ukazal in v strahu in skrbeh spet sel za	A
Glej, že vstajajo.« Res so se kmalu pririnili	noter.	»Slabè, ali si zatorej, da bi te vzeli	A
« je te že skrbelo. »Samo prilomastijo naj	noter,	pa nam ustrojijo kožo, če ne tudi prevotlijo	A
kurnik je in piščeta: dokler so zunaj, tiščijo	noter,	ko pa so notri, silijo ven.« »Kar je, pa naj	A
nasmehnil: »O, kaj ste vi, gospod Ambrož? Le	noter,	le noter!« ga je vabil. Družinčad je tudi tu	A
»O, kaj ste vi, gospod Ambrož? Le noter, le	noter!	« ga je vabil. Družinčad je tudi tu bila pri	A
stopil našemljen in smešno naličkan moški. »Le	noter,	noter!« je vabil.»Nihče od vas takih še videl	A
našemljen in smešno naličkan moški. »Le noter,	noter!	« je vabil.»Nihče od vas takih še videl ni, kar	A
Našemljeni glumač je spustil zaveso in zakričal: »Le	noter,	noter!Čudili se boste pravi, živi morski deklici	A
glumač je spustil zaveso in zakričal: »Le noter,	noter!	Čudili se boste pravi, živi morski deklici, videli	A
jo je popravil: . / . / stran 153 . / »Stopi	noter,	da boš povedal tisto z Medvedjeka. Slava ti	A
obrniti po strani in pripogniti, da se je zmašila	noter.	Gospod Ambrož je brž rekel Kopiču: »Ne bova	A
»Vsi so zunaj, sama sem. Pa le	noter,	saj bo precej prišel kdo, gotovo so vas opazili	A
kamenje, ki je ležalo okoli obzidja, »znesimo	noter,	da bomo imeli kaj metati po turških beticah	A
gospodar?« Iz hiše se zasliši Trlepov klic: »Bali	noter,	Janez, srkni tudi ti malo mleka!« Janez se je	A
kakega kruha bi ji radi umesili?« »Kako si	noter	prišel ti?« se je Repnik domislil.»Mimo straže	A
izgovarjala. »Gledati nama je le po tistih, ki hodijo	noter;	kdor je že notri in pride venkaj, nama nič ni	A
venkaj, nama nič ni mar.« »Spala sta, ko sem šel	noter,	spala sta, ko sem se vrnil,« jima je deseti	A
Ančka povabila in odprla dvorišče, da je zajahal	noter.	Brž mu je prinesla kruha in sira zadnje ostanke	A
sedel hrust in gledal v vrata, češ, kdo rine	noter.	Ni bil videti čezmerno velik človek, širok pa	A
skrij, če bi živel še rad.« »Prej sta silila	noter,	zdaj bi že rada spet venkaj,« je Šimen posumničil	A
pa se je ubranimo,« je Trlep vedel. »Nihče	noter,	nihče vèn, tako je treba!« »Vidiš, kmečki upori	A
mora iti tisto sobico pod streho pokazat. Ko	noter	stopi, vidi na goli slami ležati bolnega, revnega	A
Pojdite do prve kajže; tam je moja teta, stopite	noter	in tam prenočite; gotovo vas bodo sprejeli.	A
gre v spodnjo hišo, kjer je šolar čakal. Ko	noter	stopi, mu reče Pavle: »Avguštin ali me še poznaš	A
obstopiti hišo in varovati, da nihče ne ven ne	noter	ne pojde, in pravi: »Zdaj bomo najprej doma	A
cekine ste res v moji skrinji našli, kako pa so	noter	prišli, ne morem vedeti; zvedelo se bo gotovo	A
nihče ni mogel nič poznati, kako bi bil kdo	noter	prišel. Komaj pride Svetin iz cerkve, že nas	A
zunaj kajžice na straži stali bili, so vojaki	noter	poklicali in se napajali.Sčasoma so vsi posedli	A
Dolgo ga že nisem videl.« »Pravijo, da hodi	noter	k Madžarom na Ogrsko po konje in jih goni daleč	A
Madžarom na Ogrsko po konje in jih goni daleč	noter	v Lahe. Jezdi pa, kadar ima pravo žival, da	A
sami, zunaj je sam,« odgovori Pavlek. »Reci mu	noter,	« veli stric Blaž. »Jaz mu že ne bom velel!«	A
precej, vrata odprem in zakurim, pa pridi potlej	noter,	zakaj bi jaz na vrt hodila, kjer je hladno?	A
»Nečeš, če te prosim?	Noter	jaz ne idem več.Tvoj stric ... ali povedal ti	A
stran, kjer po strmem klancu rastó stare bukve	noter	do zabreškega poslopja, odpira se svet daleč	A
in skrivaj duri majhno odslonile in bi nekdo	noter	gledal, kaj dela. In solza je pritekla stari	A
lesena; kakor si se zatrkljal, valil se bodeš	noter	v peklensko dolino.« »Vi bi kaj dobro pridigovali	A
in sme le med prijatelji pokazati; pojdimo tu	noter	h Gorcu,« reče sodnik in vsi stopijo v veliko	A
prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival	noter	hodila.Kaj ti pride!	A
»Ohej! Le	noter,	le bliže, deseti materin sin!Kako ti je kaj	A
moram pa zunaj biti tačas. Čakaj me, čakaj, kar	noter	grem pa ga bom vprašal, kdo je hišo zidal, jaz	A
zapahnila vrata in podala se v kočo na posteljo.	Noter	do jutra so rožljaje roženkrančeve jagode skozi	A
tedaj prinese do veže in meni nič tebi nič gre	noter.	Kaj ima?	A
slišal, da imate nekaj mrtvega, stopil sem k vam	noter.	«Rekši, vzame oljkovo vejico, pokropi z blagoslovljen	A
mesečino tako, da ga je lahko vsak zagledal. »	Noter	pridi kropit, ako si pošten, kaj bi zijal v	A
in skozi zadnja vrata pri sušilnici naj hodi	noter	in ven.Kakov pak je?	A
starost ga nima za kaj piti.« »Pokliči ga sem	noter,	« reče Zober. V izbo prikrevsá na krčmarjev poziv	A
precej, ko se noč stori, da strahovi od zunaj	noter	ne morejo.Ste li pač tudi vi vnanja vrata dobro	A
Na oknu uderem papirnato šipo, pomolim puško	noter	in ustrelim ‒ v eni cevi sem imel kroglo ‒ v	A
iz tal in pokazala se je luknja v zemljo. Tu	noter	sta bila žito in druge vrednosti skrila pred	A
ti je pa zdaj izgubila tvoja lepota?« »Tukaj	noter	v hišo sta šla, ona in pa star dedec, kmet.	A
doktorjem Grabljarjem, ki je tu pri vas neki.	Noter	do cesarja je bil šel in res ga je bil ugnal	A
« odgovori dekle. »Ali smem za majhno časa	noter	k tebi?« prosi Tirtelj. »Toliko bi se imela	A
glasen odziv se v sobi zasliši, ki je velel	noter	stopiti. Soba, v katero je zdaj Simon stopil	A
tistega mladega. Ta je pa nekje bukve dobil, tam	noter	iz Benetk je bukve dobil, v katerih se tako	A
proti nebu, naznanjevaje od daleč vsakemu, da tu	noter	ne pride nihče, kogar gospodar noče sam rad	A
takih knjig je ležala poravnana pred njim, toda	noter	ni gledal.Naslonjen na stolu je gledal v kot	A
sebi, potem odrine vrata pri skednju in gre	noter.	Lestvica je bila prislonjena na oder, kjer je	A
žlebu. Tukaj bi bili mogli le na skrivnem	noter	priti; težko pa je bilo braniti se Turkom drugod	A
jaz sem vzel dečka na konja in sem ga spremil	noter	na Turško; pozneje sem ga večkrat videl, poznam	A
visokim. Pomerjal je kozel Lisec na vse, kako bi	noter	prišel, ali ni se dalo. Spne se s prednjimi	A
A ona se ne gane. Dekla pride	noter	in župniku pove: »Večidel tako sede in ne govore	A
morem. Morem samo tam ven, kjer sem prišel	noter.	Moram!«	A
omenjeno cerkvico je stala na obeh straneh pota	noter	do cerkvenih vrat množica radovednih ljudi,	A
»Ni spodobno, da tukaj stojiš. Pridi	noter!	Ali se hočeš morda malo čedneje obleči?	A
da ne bi prenaglo prilomastil na Kranjsko. Tu	noter	tedaj so nas potaknili, da bi odbijali Francoze	A
malo. Eno četrt smo dobivali celih petnajst dni	noter	do Mantove.Vodo smo smeli piti le zjutraj in	A
otepla. Veliko sem bil prestal od Razdrtega	noter	do Francoskega. Lakota, žeja, uši, pomanjkanje	A
O, kako nakazno!	Noter	do Augsburga sem bil gologlav. V KAKO SEM ZOPET	A
izurjeni toliko, da nam ni bilo treba sukati se	noter	do ruske meje. Da smo namenjeni na Rusko, zvedeli	A
veljala je 700 frankov. To smo morali mi vsi	noter	do Frankobroda plačevati. Pred vsakim velikim	A
Nemčijo nismo pri kompanijah živeža dobivali;	noter	do Poljskega smo ga imeli po stanovanjih.Res	A
toda malokdo je splaval ven, kdor je že padel	noter	ali kdor se je brez premisleka sam vrgel v vodo	A
ni zeblo. Rad bi bil še svojega adjutanta	noter	poklical, ali ker sem se bil enkrat vgozdil	A
Bila je polna Francozov, tako natlačena, da še	noter	nisem mogel.»Sortez, les Cosaques sont ici,	A
ulicah nosil, kadar se je »prsi ven, trebuh	noter«	soldaški pokonci sklonjen, roke pod hrbtom držeč	A
ni ga; pa morda kmalu pride,« dejala je ona, »	noter	stopite in počakajte.« To je bilo menda vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani