Nocoj se Ostanek ni bal nikogar, takega varuha je imel pri sebi; vendar je ukresal luč in jo zapičil v čelešnik. Na panju, ki je bil za klop, je široko sedel hrust in gledal v vrata, češ, kdo rine noter. Ni bil videti čezmerno velik človek, širok pa vendar tako, da se je bilo čuditi, kako je skozi vrata prišel v tole samošno jazbino.