njive (142-241)

zapuščeno. Tu in tam se je sklanjala ženska sredi	njive	nad zadnjimi paberki poljskih pridelkov, ob	A
krompirja in koruze. Ko so prišli do obdelane	njive,	kjer so orali praho, so krenili na gozdno pot	A
Dasi je tu in tam slišal kričeči glas orača z	njive,	z brega ovčarski zvonec, se ni ustavil in se	A
vdova brez otrok. Pred hišo so rjavele zorane	njive,	ozimina je zelenela. Jok ja nastavil	A
»Zakaj ne?« »Ker imata doma hišo in	njive	in krave, mi pa nič.« Rudar je še enkrat	A
pomislila na malico. Stekla je po bregu kar čez	njive;	ruta se ji je odvezala; ni je popravila, za	A
začela zgrinjati, ko so se odpeljali iz Lepe	njive.	Skoraj vso pot so bratje molčali.	A
tudi jaz od daleč srkam vase dehtenje z Ivanove	njive	ljubezni in tesnobo Anine ne več dekliške vdanosti	A
motiko na rami hodila uro daleč okopavat tuje	njive,	medtem ko je naše preraščal plevel.Vseeno mi	A
Od hudiča. Ravnina, same	njive	in hosta ob strani, nikjer živega človeka ali	A
razgrnjenega polja so kmetje z voli vozili na	njive	in travnike. V vaseh so se otroci skuštrani	A
še malo spustil. Ob avtu so se vrstile ravne	njive	rumene pšenice s polnimi, težkimi klasi.	A
bregu so se vrstile široke, sèm in tja pometane	njive.	Največkrat so na njih slonele čete koruze z visečimi	A
cesta z vsem, kar jo obdaja, sadovnjaki so, pa	njive	in travniki, vinogradi s hrami, zeleni gozdovi	A
vzvišenega prostora bahato ozirala na kadeče se	njive,	travnike in sadovnjake.Njen podnožnik je bil	A
Saj to vam je vlastelinstvo*! Ti sadovnjaki,	njive,	travniki, vrtovi ... Gotovo se vam niti ne sanja	A
dolgo potegnjene hleve in kozolce, rumeneče	njive	in zelene travnike ter temačni ribnik pod njim	A
prehajajoči enakomerno v sadovnjake, travnike in	njive	razdeljeni svet: v te zelene na nasprotni strani	A
široke ceste so se v noč razprostirale razorane	njive,	zastrmela je v nebo visoka črna jagned, prikazala	A
čevljarski mojster“. Za bajto je bilo pedenj	njive,	Lenartova posest.Kraj njive, že visoko nad klancem	A
je bilo pedenj njive, Lenartova posest. Kraj	njive,	že visoko nad klancem, je stal oreh; pod njim	A
usta so se ji penila. Gologlav je tekel čez	njive	in bližnjice po zdravnika, zgrabil ga je za	A
Bolj veselo bo sijalo sonce, šumeli bodo gozdi,	njive	bodo zelenele in prepevale.Bogastva bo toliko	A
je stopal z dolgimi koraki; lep je bil kraj,	njive	so zorele, visoka je bila trava na senožetih	A
ravnali. Spomladi je bilo, ko dišé razorane	njive	do samih nebes, močnejše od mošta.Zaklenili	A
hišice z rdečimi vratmi in modrimi oknicami,	njive	in vrtovi na obehstraneh, nebo in zrak in oko	A
Kruha!“ Tja pogleda človek in je ves potrt - te	njive	so kakor kmetiški otrok, ki je bil zablodil	A
hribom, tiha senca od neba se je spustila na	njive	in vrtove.Tedaj se je oglasila pesem iz doline	A
kuga pograbila ljudi ter povodenj opustošila	njive.	Ni se še dobro ohladilo črno tramovje na	A
obnemogla, da se je kosa že krhala. Po kolovozu kraj	njive	si prišel ti in si se ozrl postrani na črno	A
pokrajino pod gozdom - senožeti so bile pokošene,	njive	požete. Kurent se je poslovil od svojega	A
njiva moja. Vi imate živež, zato ne potrebujete	njive.	“ Kako se je to zgodilo?	A
motilo: še letos boš videl visoko Tatro, dišeče	njive	boš videl in zelene loke in črne gozdove! ...	A
odpravil Majnik h gospodu sodniku. Šel je čez	njive	po bližnjici, da bi ga ljudje ne srečavali,	A
vsi holmi in lazi in zmerom iste so bile tudi	njive	in črne tepke, ki so rasle ob poti.Kakor da	A
za veje, da se ne prekobališ!“ ”Kje so vaše	njive?	“ ”Tam so, tam čisto spodaj, vse do potoka	A
dolino so se napotile, kjer se smejó zoreče	njive	pod soncem in kjer prepeva s hriba svojo sladko	A
goré in zelene doline, pusto skalovje, bogate	njive,	gozdove in pašnike, samotne romarske cerkve	A
bridkostjo nizdol preko dvorišča na vrt, na	njive	za vrtom in na gozd za njivami.V vnete oči jo	A
pomejne ljudi. Potem je šel po ozkih stezah čez	njive	naprej in je gledal. »Kdaj pa je ocvetela ajda	A
tekali, inu h kapitanom, kateri bodo njegove	njive	orali, inu k žencom, v njegovo žetev, inu de	A
potekarice, kuharice, inu kruha peknje. Vaše narbulše	njive	inu vinograde inu oljske verte, bo on jemal	A
onim naproti, ki so prihajali po cesti od Dolge	njive.	Mahali so jim s klobuki naproti in vpili: »Hitite	A
moškega in žensko, ki sta prihajala od Dolge	njive.	Zasenčil si je oči, lice mu je zagorelo.	A
sem šel čez Senožeti domov, sem ob robu zadnje	njive	zagledal v jarku ležečega viteza v železnem	A
zelniku navzgor, inženir Prešern pa je s konca	njive	vpil: »Malo desno, malo levo, tako,	A
soncu, poletja vonj puhti iz žitne	njive.	Ujela se postovka je na nitko,	A
ustavilo. Pogled mi je kar sam ušel čez travnike in	njive,	nad Mojstrano proti dolini Vrat, proti očaku	A
Ozrem se za glasom. Blizu mene, tik	njive,	obsejane z repo, čepel je na zemlji plešast	A
. / . / stran 46 . / la srce. Dospeli so do	njive,	kjer se je pozno proso zibalo v polnem latju	A
je zopet postala rdeča kot makov cvet sredi	njive.	Andrej pa je globoko vzdihnil: »Že tedaj sem	A
kakor grof! Včeraj so konji še gnoj vozili na	njive	za špitalom, danes pa vozijo kočijo! Naj vrag	A
razprostirajo, med njimi pa napravljajo zelene senožeti,	njive	in vinogradi harmonične lise. Ravno	A
živi od zlatega klasja. Na tratino tik nove	njive	je legel stari mož, pograbil z roko šop trave	A
govorici!« Prinesel sem precej težak kamen z	njive	in položila sva ga na zavito travo, da je bil	A
jo iz svojega srca, kakor se vrže plevel iz	njive.	Ustrašila se je krvavih grajskih hlapcev ‒ moja	A
nanjo ‒ ali pred očmi so mi ležale tudi bogate	njive	in zeleni visoški travniki, kar je bilo vse	A
se ne dá malone nič več posekati, te peščene	njive,	kjer se pridela malo več, nego se je posejalo	A
vrneš, tedaj so nam pa kaj vredne te peščene	njive	in te slamnate strehe!Pravim, težko se človek	A
ležišča in posluša proti meni kakor zajec sredi	njive,	kadar ga je kaj vznemirilo v ponočni tihoti	A
zelo všeč. Vse je bilo lepo, gore in doline,	njive	in travniki.Sredi vsega tega pa je bila najlepša	A
zabodlo je v čelo kot jagode rdeči curek sredi	njive	polne zrelih pordelih njih plodov. ‒Poet, ki	A
je renčal, ko je gledal za njimi in šel med	njive,	da bi se mu ščetine vroče jeze polegle lepo	A
dolini se je mirno igral lahak veter, sušil	njive,	že za ajdovo sev razgaljene, in prebiral listje	A
kraje delajo ... pametno, prebito pametno ... Naše	njive	so pa v samih razorih ...«	A
Heranda, da bi trebil in izžigal hosto, delal	njive	in pasel delavce, ker je bil umen v teh stvareh	A
kmetu na kvar, in da srnice in zajčki hodijo na	njive.	« »In kako se tlačani že zavedajo novih	A
Da bi bil sam s svojo skrito jezo, je šel na	njive.	Hodil je po grivah sem, hodit tja, gledal	A
vas so prevoljno iz rok spuščali svoboščine in	njive.	« »E, tudi po sili so nam jih jemali	A
in nežno pobožal z zadovoljnimi očmi prelepe	njive	v lahkonapeti rebri in vso zeleno dolino.Komaj	A
ker bo ‒ zibal. Oženil se je, Mivčevo z Dolge	njive	je vzel. Oče le naj lepo gospodarijo kakor se	A
šinila skozi ude kipeča togota. Zbežal je med	njive,	kakor vselej, kadar so ga trle skrbi ali je	A
premagoval, ker bi bil rad kaj več zvedel. »Z Dolge	njive	menda jo je dobil.Ali poznaš Mivca?«	A
pripogiba k njegovim nogam in da ječé puhteče se	njive,	ki so pile znoj njegovega rodu ... Bog ve, morda	A
duh vzdihuje po polju in išče miru. »Ljube	njive,	rodovitne lehe, kako vas ne morem pozabiti	A
ženi razbolela ... In zdaj čaka še véšče z Dolge	njive,	pa ti mrhe babje ni od nikoder. »Nemara je tudi	A
Na Trlepovem svetu je imel kočo in zaplato	njive	in je bil samski človek blizu štiridesetih let	A
kmalu boš shodila, le upaj, veruj ‒ baba z Dolge	njive	je neki posebno umétalna in zvedena.« Katarina	A
precej bom zdirjal ponj, če ti tudi ona z Dolge	njive	ne bo vedela pomoči.« Glava se mu je spet pobesila	A
véšča bila v oblakih!« »No, tisto oné z Dolge	njive,	saj ji je priti semkaj, vprašaj, kdaj je bila	A
rodilo dobro. Oba hlapca sta gnoj vozila na	njive,	Kopič ga je silovito trosil. »Da bi le prazniki	A
gospoda Ambroža pustil pri uljnjaku in šel med	njive	po vsaj trohico miru in tolažbe.O, polje že	A
Škoda je polja, preveč ga drži na dvoje. Pot na	njive	in z njiv bo potlej lažja.Ondodle je svet nižji	A
Lizi. Ta je z dvorišča bušila na plano, pa z	njive	so že hiteli, na cesti so bili zagledali vikarja	A
vsi in se razšli na delo. Na Medvedjeku so	njive	bile vse žive.Tlačani so orali in sejali.	A
bi ga Sveti Duh otel toče in slabe letine.	Njive	so bile same in tihe, nihče ta dan ni smel delati	A
ne bo, ta že ne, pa če obleze in ovohlja vse	njive	in hoste!« se je Janez objestno bahal.»Dopoldne	A
tam, petelini že vsi odpeli, megla je oslinila	njive.	Mladi ženin je hitel domov.	A
obrasel s trsjem in udelan v malo rodovitne	njive	in senožeti, se spušča v ozke doline in tokave	A
trudnimi, mršavimi voliči, sejali, vlačili in si z	njive	na njivo šegavo vpili; nad njimi se je drobno	A
srebrna škrjančja pesem. Janezu so oči božale	njive	in gledale po tlačanih.Vsi so za klobukom imeli	A
našega soseda je kupil v last vse: poslopje,	njive,	travnike, hosto, še mačko.In polovico je z gotovino	A
in na sever odhaja naravnost čez vrt in čez	njive,	kjer je najbliže do gozda.Strmeča je gledala	A
« Stric Blaž se res spusti za Nandetom čez	njive,	a hlapec France mirno stoji in zija; nima veselja	A
dol proti Mozolovini in jako pazno tudi čez	njive	in pašnike, ki so se razprostirali pod njim	A
kosce razdeljene in z raznimi semeni obsejane	njive	okrog Poleska kakor tudi raznovrstna gospodarska	A
da je v Polesku dobil dve izbi in velik kos	njive	zato, da je njegova žena in pozneje njegova	A
svojo domačijo, zlasti ker so bile dražarske	njive	najboljše v obrškem polju, ko ne bi bila imela	A
žival. Kar ti jo en prašič od krdela ubere čez	njive	in dirjiha gor za mojo hišo in proti hosti.	A
bi ga nekaj težilo. Gospod Benjamin je bil z	njive	zagledal tujega gospoda iti proti gradu.Šel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 42 142 242 342 442 542 642 742 842 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani