nikamor (501-600)

že.« »Glej, bolan sem, ves mehak v kolenih,	nikamor	ne morem, saj vidiš.Skoči na Brezovec ti in	A
nad Ogra, hudo, hudo manjkalo. Zdoma ni hodil	nikamor,	kar posamotaril se je in nekako umedil, še na	A
Veš, Trlep, kaj pravi? Da	nikamor	noče z očetnega doma, za Trlepovino hoče živeti	A
modroval. »Danes rijejo drug v drugega, da ni za	nikamor,	jutri so si že sovraž in se kujajo za prazen	A
leščavalo čudno svetlikanje. Strah ga je postajalo,	nikamor	več se ni upal ozreti in žejen je bil kakor	A
kakor duša v vicah. »Križani Bog, kje sem, da	nikamor	ne pridem?« je obupaval.Hitro bi bil rad prišel	A
ljudje so mi izmodrovali odgovor, ki ni bil za	nikamor!	« »Da te vrag!« ga je glavar debelo gledal	A
»Ne, ne!« je zadihano pritegnila ta. »	Nikamor	te ne pustim!« Poberè in Trlep sta se	A
»Narobe! Nihče ne sme	nikamor,	dokler ne popišemo in ne preštejemo, kar imate	A
plesali, pa polno sejmarjev je bilo, ki se jim	nikamor	ni mudilo kakor njej ne.In tako je neki rinila	A
tisti mu je klatil takih, da res ni bilo za	nikamor.	Vedeti je hotel, kar nihče zvedeti nikoli ne	A
zdaj se brž zlaži, kam si dal Lizo.« »Jejhata,	nikamor	je nisem dal jaz,« se je spustil v novo tajbo	A
krčmarice na Starem trgu. »Nak, drevi ne pojdem	nikamor!	« »Če se le ni komu že zarekla?«	A
mu neobrzdanega konja, ki je tako izučen, da	nikamor	ne gre od drugih konj.V Hrvatiji se je od čete	A
»Kam?	Nikamor!	« je gospod Ambrož skoraj zavpil. »Ko bi hoteli	A
nič ne ganejo, tudi nam, mislim, še ni treba	nikamor.	« »Saj res: odmakni pete, pa ti v vas prigolomišijo	A
moram, kaj je.« »Kar je, je; pomagati ne moreš,	nikamor	mi ne rini!« »Pa vendar moram zvedeti, kako	A
ačanskega močnika.« . / . / stran 53 . / »Molči ‒	nikamor	mi ne hodi ...Pridi ... snubi ... saj veš, da bi tudi	A
bušiti bogve kam, pa mu je oče zastopil pot. »	Nikamor	mi ne pojdeš izpod strehe!« je s peto udaril	A
tlačansko drhal!« je Peter Klepec škripal z zobmi. »	Nikamor	se mi ne gani, o Peter Klepec!« ga je deseti	A
bi ga bil spoznal že zdavnaj prej. »Ne hodi	nikamor	odtod,« mu je naročil; »potreboval te bom kmalu	A
Janeza. Kaj misliš ti, Štepič?« »Janez ne pojde	nikamor!	Če ga ne osvobodite vi, mu svobodnjaških pravic	A
jemal, pa segaš na dno!« se je grof ustrašil. »	Nikamor	ne segam, le rekel sem, kaj bi storil, če bi	A
krojaček medlel ves bled, »domov se mi mudi!« »	Nikamor	mi ne pojdeš!« je tudi mizar renčal.»Vojščaka	A
ga je gospod tako rad imel, da se brez njega	nikamor	ni ganil.Kamorkoli je šel general, ga je moral	A
onesnažena kakor okoli kolišč. Som se ves ta čas ni	nikamor	premaknil.Da bi bil že poginil, si Ostrorogi	A
Beli bober se je obrnil.	Nikamor	se mu ni mudilo.Neokretno je zlezel raz jez	A
trdo potisnil nazaj v kot na tla in zarežal: »	Nikamor!	« Som se je nagnil naprej, pokazal izpod brk	A
Nič zato. Se mu ni	nikamor	mudilo.Kaj bi veslaril naokrog.	A
Seveda.	Nikamor	drugam ne pojde.Saj si je celo lase in brado	A
je prvi odpeljal od kolišča Brkatega Soma, se	nikamor	ni mudilo.Po trdih dnevih dela se mu je brezdelno	A
»Če bi šla pogledat za njima?« »	Nikamor!	« Urni Sulec ni mogel razumeti očetove brezbrižnosti	A
tem več dobička bova imela midva. Jo zlepa še	nikamor	ne dam.Tebi se pa za Kodrolasko še tudi nič	A
Roža je položila veslo prek drevaka.	Nikamor	več se ji ni mudilo. Kar tu počaka Jelena.	A
čedalje bolj buden. Dramile so ga misli, ki jih	nikamor	ni mogel usmeriti.»Eh, porečem, kakor bo pač	A
Posijalo je sonce. Jelenu se pa	nikamor	ni ljubilo, čeprav se je bil med snežnim metežem	A
konec Dolge doline prav gotovo ne. Drugam je pa	nikamor	ni mikalo.Saj bi se drugod nikjer ne mogla srečati	A
Nič.	Nikamor	ne pojde. Ne bo se mu Karp smejal.	A
kdaj jih pokliče. Ostrorogemu Jelenu se pa	nikamor	ni mudilo, čeprav je vedel, da bodo losi vsak	A
da jih popelje na plen. Ostrorogemu se pa	nikamor	ni mudilo.Kar ni se mogel odtrgati od Sinjeoke	A
Sinjeoka, ki od samega strahu ni mogla splezati	nikamor	v višino, se je sklonila k njemu in glasno zajokala	A
votlino na pobočje Gole gore. Od tam bi se mu	nikamor	nič ne mudilo.Je mislil, pa se je premislil	A
Noč in dan pazi nanj. Neokretni se	nikamor	ne more ganiti, da bi mu Premeteni ne bil prikrito	A
Plešivce proti kolišču Ostrorogega Jelena.	Nikamor	se jim ni mudilo.V sredi med njimi sta plula	A
mrakom vred legla megla na jezero, da se ni	nikamor	videlo.Šele proti jutru jo je razpihal veter	A
zasmejal in zategnil: »Miiisliš ‒.« »Mhja! Ko se	nikamor	ne ganeš.«Jelen je z glavo zamahnil navzgor	A
svoj plen v temne goščave. Zorni Kalini se ni	nikamor	več mudilo.Naravnost skrbelo jo je vrniti se	A
obširni planjavi na vrhu Brda se pa zelenje	nikamor	ni moglo ganiti.Kakor orjaški okostnjaki so	A
Vitorogega Ovna nazaj proti domačemu kolišču. Prav	nikamor	se jima ni mudilo.Pa sta kljub temu prišla še	A
dve ženski ga spremljata.« Ponirku se sedaj	nikamor	več ni mudilo.Da ohladi svoje razgreto telo	A
Presukanega počaka za prvima otokoma. Ne mudi se mu	nikamor	ne.Odložil je veslo, segel v torbo, spleteno	A
Izpolnil je materino naročilo. Saj Lisjak sedaj	nikamor	drugam več ne more iti kakor naravnost domov	A
Velikim Jezerom je ležala zjutraj gosta megla. Kar	nikamor	se ni videlo.Komaj slemena koč.	A
Je že vedel, zakaj ne. Se mu	nikamor	ni mudilo. Sonce je že motno pogledalo skozi	A
bregovih tistih tujih voda in Ostrorogemu se kar	nikamor	ni mudilo.Posebno še, ker je kožuhovino in predvsem	A
Navkreber v Rožni hrib je hodil zložno. Se mu	nikamor	nič ni mudilo.Sonce ne vzide še tako brž.	A
Otroci Tenkoprste Vrbe. Kar	nikamor	jih ne more uvrstiti.Sta pa zato drugi dve gnezdi	A
ne presliši nobene njihove besede in naj se	nikamor	ne prestopijo, da bi njih koraka ne spazilo	A
utegnili iti do Drave, pojdem pa jaz. Meni se	nikamor	ne mudi.Za Zvesto skrbi Jasnooki. Ostrorogi	A
da pojde tudi Oprezni z njo v naselje. Se ji	nikamor	ni mudilo.Saj mati Priba gotovo že peče ulovljeno	A
Začelo se je mračiti. Opreznemu se	nikamor	nič ni mudilo.Še vedno je ždel v leščevju.	A
Oborožila se je bila kakor mladec. Njej se	nikamor	ni nudilo.Noga ji je zastajala.	A
grozeče zarulil. Prestopiti se pa ni hotel	nikamor.	Kakor bi se mu bile pod lastno težo noge udrle	A
je ponovil Jelen in odšel. Mudilo se mu pa ni	nikamor	več.Kakor da ima opravek v grmovju, je stopil	A
Jasnookega je zares zaskrbelo. Prav	nikamor	se ne sme zaleteti. In je bolj tipal, kakor	A
odšel v svojo kočo. Ostrorogi Jelen se pa ni	nikamor	ganil.Skoraj negibno je sedél na klopi pod rogovjem	A
morala oditi nazaj na kolišče. Opreznemu se pa	nikamor	ni mudilo.Najrajši bi ostal kar na Plešivci	A
nobeno drugo oko ni več seglo. Ostrorogovcem se	nikamor	nič ni mudilo.Bili so spočiti, kakor niso bili	A
In jih tudi res je. Saj kar	nikamor	niso mogli.Četrti dan se je že nagibal k svojemu	A
prikrit svoj dolgi drevak. Opreznemu se kar	nikamor	nič ni mudilo. Če bi pa vedel za nakano Presukanega	A
če se le do kolen udere, se sama ne prikoplje	nikamor	več, ne naprej in ne nazaj.Najrajši bi ponoči	A
Vedi!	Nikamor	drugam več kakor samo še za bregove Drave, na	A
Jelena. Kadar on zagospodari rodu, ne bo hodil	nikamor	drugam po nasvete kakor na gomilo svojega očeta	A
nazaj obrnil, ustavi ga še ter deje: »Nocoj	nikamor	ne hodi, počakaj tu, morda te še kaj potrebujem	A
opustila vsakršno svetno navado, da zdaj ona	nikamor	ne hodi in tudi druga sosednja gospoda malo	A
vzemi vsa ta dovoljenja, ves svet! Adam ni šel	nikamor	dovoljenja prosit, ko je v raju Evo jemal.Pa	A
zase ždel, na nobeno vprašanje nič odgovoril in	nikamor	pogledal. Tudi Lovreta je malo rdečica oblila	A
ne imel skoraj nič. Mene tako ne bodo ljudje	nikamor	več marali, torej moram skrbeti, da se bo otroku	A
tujih obrazov, za nič ne. Zato tudi nikoli	nikamor	ne pridemo nego v nedeljo k maši, kjer pa, kakor	A
da bi kaj videla; stara teta pa je ne pusti	nikamor,	ni na okno ne, razen v cerkev in h kuharici	A
bolj jezili, ker ni hotel ni gospod ni gospa	nikamor	poslati otroka iskat, ampak sta oba malokatero	A
posebnega povedati.« »Saj veste, Helena, da jaz	nikamor	ne grem, samo le k vam.Kje bom tedaj kaj posebnega	A
»Sama mi nimaš več hoditi ob morju in sploh	nikamor	z doma,« reče mož. »Nimaš?« zategne ona.	A
pa vendar ne bolnik! Ne, nocoj pa ni mogoče	nikamor	hoditi, ne pojdem!« reče župnik in nevoljen	A
OSEMNAJSTO POGLAVJE Vida ni ves čas po svoji vrnitvi	nikamor	z doma šla dalje nego do cerkve.Z nekako naglo	A
in smrt. Zatorej se v strahu ni upal ganiti	nikamor	in minute so mu bile dolge kot ure. Edino, kar	A
naučila šele potlej, ko ga več vredna nisem bila.	Nikamor	si nisem upala, govoriti nisem več znala, vse	A
moraš od tod umakniti proč,« reče župnik. »	Nikamor	ne grem.« Pri tem, rekel bi, svojeglavnem izreku	A
jih dolga leta nabiram in ne vem pravzaprav	nikamor	z njimi.- No, reci da.«	A
tretjinek že žene molzne krave h kočam.« »	Nikamor	se ti ne mudi.Nisem še vsega povedala.«	A
Mu grem odpret.« »	Nikamor,	Manica,« je hitela braniti Rozalka.Otrok pa	A
Manica, ki se ni upala ostati doma, in se ji	nikamor	ni mudilo.Jezera in Save in cest, ki so križale	A
trava . /\ .. stran 241 . \/ Prepodil je gamsa.	Nikamor	se mu ni mudilo, kakor bi divjačina res ločila	A
in Pokljukar z nabito puško. Prvim trem se	nikamor	ni mudilo; ustavljali so se in obotavljali,	A
in pojdimo!« je opomnil Stojanov Jaka. »Jaz	nikamor,	« se je šopiril Višnarjev. Tedaj sta se vrnila	A
Počasi pijte! Se vam	nikamor	ne mudi.Je za vse dovolj prostora,« je miril	A
»Škoda za njegovega očeta, škoda zanj!	Nikamor	ne sme med ljudi; kakor lisica se mora po skalah	A
/ stran 34 . / Ker graščak že sam ni mogel	nikamor	ven, imela je Helena, njegova hči, skoro vse	A
je Smrekar posebno gledal, da ni Franica šla	nikamor,	kjer bi bila mogla s Štefanom govoriti.Tudi	A
zmerom; a ona ta dan ni bila hči. Nikdar in	nikamor	je ne grem iskat!« Te besede je Smrekar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani