nova beseda iz Slovenije
gozdna vila, oblaki so blazine. Ugasnil je | nekdo | vodnjake, v travi slišiva korake. I. | A |
orjake. Je prva stopnica v podzemlje, vem, | nekdo | opreza. Prihodnjič pride puščavnik sam, prepoznam | A |
so plima dolin? Se tam zbira ljubezen, se | nekdo | igra z otroki gorja? Sva nesla bleščavo v dar | A |
izbrala lesk in lesket, kačo smrti ubila. | Nekdo | igra pod streho, strune se bleščijo v vas, beli | A |
Tu pa te slamnate strehe. Po cesti žvižga | nekdo | žalostni marš. Marš, človek, iz dežele krivice | A |
Zelena ravnina. | Nekdo | odhaja. Joj človek s srcem, bolje da nisi! | A |
Kristusa bičajo ob sivem kamnu. | Nekdo | proglaša živo obliko. Živa oblika: trpeča oblika | A |
Kristus, odpusti strahoto dejanj. | Nekdo | proglaša živo obliko. Živa oblika, trpeča oblika | A |
‒ Ne joka | nekdo? | Troje čaš Ljudje ne vedo, čemu živijo, in če | A |
Senca na njem. | Nekdo | gleda za menoj, z menoj nepokoj in slutnja smrti | A |
kaj, o kaj te gosli pojo, da me čaka na bregu | nekdo? | Glej, skoro ne čujem ničesar več, truden sem | A |
gručo otrok. Za zidom cerkvenim je pokopan | nekdo. | Na grobu šipek cvete. | A |
smrtjo edino drevo na gmajni šumi; po cesti | nekdo | gre z dušo potrto, kakor da v onstran strmijo | A |
šel, na oknu nagelj je cvetel, za oknom pa je | nekdo | bil, ki je lepe pesmice drobil. Ko letos zopet | A |
imela, na levo tri, na desno tri. Po polju pa | nekdo | prihaja, iz čisto tujega je kraja in šest mu | A |
/ stran 341 . / Tam doli po polju pa stopa | nekdo, | on cvet je potrgal, zdaj uka glasno. Sinoči | A |
vonj. Da bom dišala kot zeleno, da bo nekoč | nekdo | zlezel vame. NIČ NE boli, ko me tepe in me lasa | A |
resnice prave razodene mi molče. Kot da takrat | nekdo | izrablja me, in niza pod pero besede te, kot | A |
14 . / GOZD Vsakdo izmed njih je v njem | nekdo, | a sam brez drugih le drevo! NE BODI ŽALOSTNA | A |
vzplamti, ne vidim nikogar, potem se mi zdi, da | nekdo | na tleh le z muko šepeče. Ozrem se, res, daleč | A |
le z muko šepeče. Ozrem se, res, daleč tam | nekdo | leži, roke izteguje, si k meni želi ‒ Brž sežem | A |
Počiva roka na cvetočem drogu. | Nekdo | mu pravi, da na njem stojim. Spustili so nad | A |
mi ne dovoli predati se skomina šklepetava. | Nekdo | opleta z repom naokoli. Nekdo grozi z rogovi | A |
Nekdo opleta z repom naokoli. | Nekdo | grozi z rogovi kakor jelen. Odnaša srajce iz | A |
Z dlanjo zajemam, ločem žarki pelin. | Nekdo | zabija v južni veter kline. Pogrešana možatost | A |
zarja kot rjuha namočena je v nov krvavi pot. | Nekdo | zabija v južni veter kline. Je vetrova posest | A |
v božji čumnati in božji kamri. za vrati pa | nekdo | glasno ihti. To so vabljivi in mamljivi jamri | A |
se takoj odpeljal na kolodvor... Kot nalašč ga | nekdo | vpraša: »No, kako pa vodenica, Drozeg | A |
ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in | nekdo | z okna pade nanj in nato visoko odskoči kakor | A |
naj ona vé, če stoji za bankom, da je poslal | nekdo | od stanovalcev otroka v dežju po časnik. A zdaj | A |
Osla z rogmi si videl!« In Branko se je ozrl, | nekdo | je prihajal po stopnicah, se ustavil in si prižgal | A |
borovega gozdiča in fantje so zbijali šale. Zdaj | nekdo | požene kolo, da je bliže skupinici in sliši | A |
zgodbo, zaradi katere se vsi krohotajo; zdaj pa | nekdo | kolo pridrži; potem pa se vsi nasmejani sklonijo | A |
prišla v veliko sobo, kjer so ležale bolnice, | nekdo | ji je moral pokazati; zakaj samo enkrat je bila | A |
je spravil od mize. Motovilili so ob avtih, | nekdo | od domačinov (kdo je že bil? ne spomni se, a | A |
gostilničar porinil v avto in zaloputnil vratca. | Nekdo | je zaspano pel.Prav nunc Lojze je moral biti | A |
takó zagozdena med kričeče dedce. In ruto ji je | nekdo | posnel s komolcem in ona ni mogla dihati tam | A |
Ampak kakó, ko pa sta avta zagozdena. | Nekdo | je tulil.Rudi? | A |
in ni mogla. Ko je bila na vrtu, pa jo je | nekdo | prijel pod pazduho. Drago.Samo dva tedna je | A |
In tudi če je vse Srečkov načrt, ali naj bo | nekdo | v njegovem srcu, v svojem bistvu Milko namesto | A |
je bilo, ko da ga zanaša močan val; ni kakor | nekdo, | ki razumsko tehta, ampak nekdo, ki ga preplavlja | A |
val; ni kakor nekdo, ki razumsko tehta, ampak | nekdo, | ki ga preplavlja nebroj podob in vtisov, luči | A |
Grmenje je bilo tudi takrat. In | nekdo | je počil s skledo ob marmor, da se je sesula | A |
Milko, ki se začenja vzdigovati iz sramu, kakor | nekdo, | ki je bil mrtvouden in poskuša hoditi. Mama | A |
razumeš Čeha, Poljaka in Rusa? In čeprav ga je | nekdo | sunil od zadaj, je Jean mirno obvezoval dalje | A |
ozračje. In bilo je, takó sem čutil, kot da | nekdo | spušča odrešno vrv v globino mojega nemega brezna | A |
debele mnogobarvne čudaške kite; iz njih menda | nekdo | sestavlja čokate svitke, ki varujejo ladijske | A |
zajela postrojene vrste vse gor po paštnih. | Nekdo | se je nekam stisnil, da bi se odpočil, se nekam | A |
dlani na trebuh, na prsi in spet na trebuh. | Nekdo | je počenil in si objel kolena, ker pa mu ostra | A |
kanci kakor zadnje kaplje življenjskega soka. | Nekdo | vleče za stopála po cementu preklasto telo, | A |
je kar naprej zdelo nerazumljivo, kakó more | nekdo | ob tako mogočni peči spraševati, kaj je; obenem | A |
jih ne bo treba več dosti nositi, ko pa se je | nekdo | domislil samokolnic, a najbrž tudi to, da bo | A |
žice, a telesa so zdrknila mimo nosilnic in | nekdo | je stal na takem koščenem podnožju, ko je vlekel | A |
več doseči, nisem ujel, kaj je pravil esesovcu | nekdo, | ki je stal pred vrati. Wer? je vprašal tudi | A |
nekakšno travo in mi prinesel »juhe«. No, tedaj je | nekdo | rekel, da ga nesejo, in tudi esesovca sta spoštljivo | A |
jezikih. Glej mene, glej mene! je ponavljal | nekdo | in rinil v ospredje in si obenem odpenjal hlače | A |
pravim soncem na strmih zasneženih strehah. | Nekdo | je prižgal centimeter dolg in rjavkast čik in | A |
živahni delavci, ki hitijo k neusahljivi zalogi. | Nekdo | se celó spusti v tek dol po rebri in drži nosilnico | A |
pred sabo prav takšno vrsto na zgornji terasi. | Nekdo | je spregovoril? Kaj je rekel? | A |
in usta so hlastno požirala vročo kolerabo. | Nekdo, | ki še ni dobil, je rekel, da je fant drsal s | A |
katerem zdaj prvič slišim. To se pravi, da je | nekdo | vendar poskusil pretrgati začarani krog nemoči | A |
otroka. . /\ .. stran 12 . \/ Ne pa, da jo | nekdo | prepričuje, da bo imela več, ne manj, če | A |
tudi drugi dve v ogledalih za njo. Spodaj je | nekdo | začel pometati.Zamolklo drsanje, vse drugo tišina | A |
takó vsem ovije roko okoli pasu! Samo da se | nekdo | ob tem razneži in jo že vidi ob sebi v čolnu | A |
že kupuje rdeče ribe za okroglo vazo! In še | nekdo | že rešuje njeno narečje in z njim sončno obalo | A |
Sedemletni krivec, ki ne vé za svoj greh. In | nekdo | je pravil o jetični učiteljici, ki je pljunila | A |
vojaško dolžnost, ampak iz razdraženosti, da ga | nekdo | moti, ihtiv, da je še lutka pod zvezdami ob | A |
dlani na trebuh, na prsi in spet na trebuh; | nekdo | pa je počenil in si objel kolena, a ker mu mrzlobna | A |
Tempo!« A vendar | nekdo | še ostane v meglenem prostoru in podaljšuje | A |
kanci kakor zadnje kaplje življenjskega soka in | nekdo | vleče za stopala po cementu telo, ki ne diha | A |
paštnu in je že načel naslednje stopnice. In | nekdo | je tudi že na drugem ali tretjem paštnu in bo | A |
požirajo vročo brukvo. . /\ .. stran 165 . \/ | Nekdo, | ki še ne jé, pravi, da so ga obesili enkrat | A |
jih ne bo treba več dosti znositi, ko pa se je | nekdo | spomnil samokolnic. In obenem si še pravi, da | A |
bilo zmeraj bolj oddaljen glas ražnja, ki ga | nekdo | vrti z zmeraj večjim, nadčloveškim naporom. | A |
Nekaj drugega. | Nekdo | drugi.Ne vem. | A |
Nato je rekla: »Ne vem.« »A | nekdo | te je nekoč užalil,« je rekel.»Nekdo si ti je | A |
»A nekdo te je nekoč užalil,« je rekel. » | Nekdo | si ti je nekoč približal.« »Ne.« | A |
mučno, ker si ga nisva ne on, ne jaz želela. | Nekdo | nama ga je vsilil, hudobna sila nama ga je vsilila | A |
voljo nekoga, ki je odsoten in vendar pričujoč. | Nekdo, | ki je užalil njegov ponos, a ta nekdo vendar | A |
pričujoč. Nekdo, ki je užalil njegov ponos, a ta | nekdo | vendar ni nihče, ker nikomur on ne more reči | A |
žive. Tako je bilo, kakor da je zadnja leta | nekdo | pognojil pod zidovi, da so postali sočni in | A |
tako mehke in rahle, a žive, kakor da bi davi | nekdo | porisal zid z barvnimi kredami. Na sredi slike | A |
»Kaj ne, gospod Mirko? Slišim, da | nekdo | hodi po sobi in sprašuje: ‚Kaj ni žive duše | A |
Kdo bi si mislil! Gotovo je | nekdo, | ki hoče telefonirati, sem si mislila.« Malce | A |
Nasprotno. Ampak če | nekdo | ravna z mano slabše, kakor so Rimljani ravnali | A |
ti in drugačen jezik. Si predstavljaš, da bi | nekdo | to opisal?Jaz bi te imel rad, a ti bi bila zame | A |
tik pod zidom in vse okoli njega, kakor da je | nekdo | nalašč zanju hodil zdolž zidka, ki spremlja | A |
zoprno razdraženost doživi človek takrat, ko | nekdo | napak tolmači dejanje, na katerega se že sam | A |
in se pri tem neumno in blaženo smehljali. | Nekdo | v dvorani se je tedaj uprl. ‚Meni ne boste ukazovali | A |
Lovila sta se v srebrni vodi, medtem ko je | nekdo | igral na harmoniko na bregu.« »Popoldne?« | A |
- delaj in ubogaj,« je posmehljivo rekla. » | Nekdo | mora voditi, se ti ne zdi?« Gledala je kvišku | A |
ubogala vodstvo, a samo takrat, ko bom vedela, da | nekdo | skrbi za mojo korist,« je hladno rekla. »Prav | A |
tega ustvarjanja in gradnje naenkrat prišel | nekdo | in dokazal, da so bili pošteni ljudje v zaporu | A |
Manj bo človek omejen in bolj bo vedel, kdaj je | nekdo | vreden njegovega zaupanja,« je vedro rekel. | A |
potnike in jezero. Ti bi se seveda čudila, da | nekdo | opazi takšne brezpomembne stvari.Jaz pa sem | A |
bila stara, a že obrasla rana. Tam je bil nekoč | nekdo | nekaj vrezal v lubje.Peter Majcen je priostril | A |
utegnila misliti na to, ker se ji je zazdelo, da je | nekdo | stopil v hišo; odprla je vrata v vežo, a tam | A |
ognjišču, čeprav se ji je še zmeraj zdelo, da je | nekdo | stopil v hišo. Takrat je bil stopil | A |
V hlevu so zamukale krave. | Nekdo | jim je odprl. Tri so se pognale proti polju | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |