Pozneje ji je povedala, kakó je bila bleda in kakó je samogibno prestavljala krožnike na mizi. Ne, in ona niti najmanj ne vé, kakó je prišla v veliko sobo, kjer so ležale bolnice, nekdo ji je moral pokazati; zakaj samo enkrat je bila v tržaški bolnišnici in zoprna ji je tista siva, mrka zgradba. Karlinca je njo in Fani držala k birmi; zdaj pa je ležala v beli postelji in njena lica so bila popolnoma brez krvi.