nova beseda iz Slovenije
Mož, ki je tudi ud Mohorjeve družbe, pravi | nazadnje: | »Bo težko kaj, se ravsamo preveč med sabo.Ko | A |
po sejmu, da se jim ljudje težko ogibljejo; | nazadnje | sedejo skupaj za eno mizo, če je mogoče, gotovo | A |
seve, kakor je nanesla beseda, zdaj to pa ono, | nazadnje | tudi o Hudem in blagih Hudevcih. Povedal sem | A |
spomnila včasi pregovora: Kdor veliko izbira, | nazadnje | za izbirek prime.« Marička se nasmeja: »O, ta | A |
izbiraje ne po srcu ne po razumu, mora biti | nazadnje | zadovoljna tudi z ostankom, z izbirkom, še bog | A |
ravno tako besedovalo in namenovalo kakor Jože, | nazadnje | pa so se dali voditi strasti, naključju, hipu | A |
na noge, najprej se psujejo, potem pretepajo, | nazadnje | vržejo stolarja in njegova tovariša na cesto | A |
Druga žlahta trdi, da je to premalo. | Nazadnje | reče Marička: »Meni se zdi, da bo najpametneje | A |
Plezal je z njim čez domače in nemške planine, | nazadnje | si je priplezal toliko grošev, da je ustanovil | A |
odlašal in odlašal, minilo je deset, petnajst let, | nazadnje | sem dejal: Zdaj že ni vredno pisariti.Sosedje | A |
na veselice trati polovico svojih prihodkov, | nazadnje | pa se čudi, da ne more več zdelovati. Ko bi | A |
bi bil izhajal, tako pa sem moral kupovati | nazadnje | meso in zabelo, če ni bilo denarja, pa stradati | A |
po sejmih, šel sem z njim po pet ur daleč. | Nazadnje | sem ga zvedel za sto petnajst goldinarjev. | A |
potreben. Sline so se mi cedile močno in dolgo, | nazadnje | sem odšel s praznimi rokami, ker nisem imel | A |
goreče sem molil, toliko mirneje mi je bilo, | nazadnje | sem začutil v sebi neko prečudno veselost in | A |
povpraševati, kdo me je naučil tako pridigati. | Nazadnje | je rekla: ‚Naj pa bo!Stori, kar hočeš, jaz pojdem | A |
tedaj drug drugemu ne odjedajo dosti kruha. | Nazadnje | so me potrkali na rame in zaklicali: ‚Ne bojte | A |
je prijazno namuzal, potem si zafrkal brke, | nazadnje | pa me je pozdravil: 𠆭obro nam došao i živio | A |
si kupil vsako drugo, tretje leto nov brod, | nazadnje | sem se utrdil tudi na kraju, da imam kje prebivati | A |
potem v slovenski jezik in v slovensko ‒ vino, | nazadnje | pa tudi v slovenska dekleta.Gotovo je, da je | A |
goldinarjev denarja, katerih ni nikoli več videl. | Nazadnje | ga je dal neki uradnik celo zapreti.Fortunatov | A |
si hlače in krila in po malem pokašljevali. | Nazadnje | pride še starešina, njega in enega druga sem | A |
srenjskega tajnika (na Hrvaškem) in zopet za biriča, | nazadnje | za ustavovernega vohuna in ovaduha. Ime ji je | A |
tako mešal, da se ni moglo razumeti, kaj hoče. | Nazadnje | poči z nogo ob tla, se mi zagrozi s pestjo in | A |
spremljevalcev, kakor so prosili in zahtevali. | Nazadnje | jih sklonijo dobra volja, vino in opomin starešinin | A |
njegova povest se je ujemala z njeno popolnoma, | nazadnje | zdihne: »Zakaj ni čakala še dve leti!Mati so | A |
stran 368 . / Gospod me poslušajo in pravijo | nazadnje | prav modro: ‚Tomaž, če boš poslušal tuje čenče | A |
prijatelj, da je vse zvedela, kako jo zagovarja; | nazadnje | ga je pa prav prijazno pokarala, kako da ne | A |
po svetu, bi napisal lahko debele bukve pa bi | nazadnje | videl, da je veliko njenih skokov in srbečic | A |
deklica pride. Botra ji da dosti lepih naukov, | nazadnje | pa tudi debel tolar, platna za nekoliko srajčic | A |
Misli in misli, kako bi mogel oteti vsakega, | nazadnje | jo izmisli. Kadar ugleda smrt pri glavi, obrne | A |
namazani jezik. Vdova ihti že manj in manj, | nazadnje | utihne popolnoma in srka željno medene besede | A |
posluša od konca plaho, sčasoma vedno rajši, | nazadnje | se mu oklene okoli vratu in ga vpraša: ‚Moj | A |
zapravljivka. Kmetijo bosta kmalu razdejala in | nazadnje | bi se ti lahko še prav hudo godilo.Popolnoma | A |
je ležalo kač celo grmado. Mož misli, misli, | nazadnje | se domisli. Šel je v Zagreb učit se v črno šolo | A |
noben duhoven mu ni mogel dati odveze. Napoti se | nazadnje | v Rim k papežu, ki ima oblast, odvzeti vsak | A |
komisarja, ki bo razdelil srenjsko zemljo med kmete, | nazadnje | pa za »kunštovega« človeka, ki išče tod zakladov | A |
in da niti on neče več čakati in odlašati. | Nazadnje | ji veli s trdim, skoraj osornim glasom: ‚V dveh | A |
zanj popraševala in prebrskala vse kote, ga je | nazadnje | le iztaknila.Živel je tam onkraj Mirne peči | A |
ga ti!’ Tako sta si lovca ponujali ena drugi, | nazadnje | pa sta uganili to tako, da bo najpametneje, | A |
potem vsak dan in je kipel, rastel in razdejal | nazadnje | vso sestrsko ljubezen.Pod eno streho nista mogli | A |
grd glas, da ni mogel dobiti nobene službe. | Nazadnje | je obupal in prisegel hudobnim ljudem strašno | A |
življenje. Božič je vse prav pazljivo poslušal, | nazadnje | pa je rekel: ‚Ko bi vedel, da me je sprejel | A |
in ji kvaje nametava, da bo več mleka dava.’« | Nazadnje | se oglasi konj in pravi: »Mene bo kupil cesar | A |
jako rad imel, ker se ni bal boja in bojišča. | Nazadnje | sta bila oba ranjena, konj v prsi, konjik v | A |
ki se razmečejo, da se nikjer nič ne pozna, | nazadnje | nima ne vina ne denarja, da bi šel po drugo | A |
Kekec ga je gledal in gledal ves osupel. | Nazadnje | pa je le stopil bliže in je vprašal: »Kaj se | A |
bi zaspal. »O, ni še konec vseh dni in ne vem | nazadnje, | kdo se bo smejal ‒ ti ali jaz ...Še nihče ni pretepal | A |
brezbrižnega in se je neprestano posmehoval Bedancu. | Nazadnje | pa je še celo rekel: »No, pa če tudi pride jutri | A |
naj robanti! Saj mu ne bo nič hasnilo ‒ in | nazadnje | se bo smejal samo Kekec; samo Kekec se bo smejal | A |
Koroščevih je mislil ‒ o Rožletu in o Mojci. | Nazadnje | se je domislil tudi hude Pehte in se je zasmejal | A |
Mojce niso našli nikjer več. In | nazadnje | so verjeli tudi Koroščevi, da je slepa sirotica | A |
Kekec je ugovarjal in je trdil svojo. | Nazadnje | sta se splazila oba skozi gozdič, da si ogledata | A |
Mojco. Premišljeval je, kako bi jo potolažil. In | nazadnje | se je domislil nečesa lepega.»Ne joči, Mojca | A |
je poslušala in se je popolnoma potolažila. | Nazadnje | se je še celo smejala in je pričela prepevati | A |
služiti pri Korošcu. Bom pa služil pri vas ‒ in | nazadnje | je tako vseeno, ali služim pri vas ali pri Korošcu | A |
premikastil. Dolgo je premišljal, kaj bi napravil, in | nazadnje | se je domislil.Obraz se mu je razjasnil in plosknil | A |
in pogumen? Glej, nasukal je Pehto in ji je | nazadnje | še celo korenček strgal ... Ne, nikdar bi si ne | A |
grlu ga je pričelo dušiti. Dolgo je molčal; a | nazadnje | je vendarle izpregovoril in je vprašal Mojco | A |
to me veseli, da sem prekanil Pehto in sem ji | nazadnje | še celo korenček strgal.Samo to je, vam pravim | A |
naposled premislil vso reč in se je spomnil, da je | nazadnje | zanj to vendarle veliko razžaljenje.‒ »Prerok | A |
da ni mogel živeti brez njih in bi mu bila | nazadnje | smrt ljubša nego življenje brez teh lepih misli | A |
bližala visoko v zraku. Gledal je in gledal in je | nazadnje | spoznal, da je samo velik orel, ki hiti čez | A |
prerokoval zaradi jastreba in petelina in mi | nazadnje | tudi ni prizadejal prav nič. Pa ni vredno, | A |
zvedel vse. Skoro bi rekel, da je bilo vse to | nazadnje | prav navadna reč. Podlasica se je splazila | A |
A nihče ni mogel uganiti. | Nazadnje | se je pričelo celo šepetati, da križa nista | A |
ker so mu oči vedno uhajale do mladenke. | Nazadnje | se mu je zazdelo, da se že predolgo mudi. Zato | A |
potolažiti nihče, niti grajska gospa ne. In | nazadnje | so jokale z njo tudi rutarške ženice in so se | A |
godrnjal in se jezil tam gori na gorki grelici. | Nazadnje | pa je le prišla pomlad, in tisto pomlad je dopolnil | A |
Pa kaj govorim? Saj | nazadnje | le ne bo nič res.Roža je roža, kaj pa več? | A |
niti stari oče ne, ki je dremal na grelici. | Nazadnje | je Gab vendarle priznal, da je ukradel desetico | A |
zdaj skrbi in strahu! . / . / stran 31 . / | Nazadnje | bom pa le moral v goščavo, in je moj strah prazen | A |
« Gab je premišljal in hrabril samega sebe. | Nazadnje | se je ojunačil in je pričel počasi stopati po | A |
« Pa je bilo | nazadnje | smrečja in strahu res konec.V temi so se zasvetile | A |
ker so mu bili udje odreveneli in prezebli. | Nazadnje | pa je vendarle stopil na noge in se pričel pretegovati | A |
Roke si je mencal in se pretegoval na vso moč. | Nazadnje | se je vendarle ogrel in ni več čutil mraza. | A |
veselo muzal. V svojem velikem veselju se je | nazadnje | celo na glas zasmejal. 5. | A |
če jo vržeš na suho. Lovil je sapo in prišel | nazadnje | vendarle do nje.A že ga je prijel tuji mož za | A |
in ga je tu pa tam nemilo potresel za rame. | Nazadnje | je pa izpregovoril in vprašal: »Čigav si pa | A |
skale ... . / . / stran 57 . / 6. Lipnikov Gab | nazadnje | že sam ni vedel, koliko časa že javka in vzdihuje | A |
precej časa in gledal mračno v plapolajoči ogenj. | Nazadnje | pa je potegnil z roko prek nagubanega čela in | A |
samega večera. Ker pa moža le ni bilo, se je | nazadnje | odločil: zgnal je živino in jo pognal proti | A |
izmuznil iz zadrege. . / . / stran 83 . / | Nazadnje | se je pa vendarle opogumil, pa je pričel praviti | A |
izhajal dolgo časa. Prišel bi glad in prišla bi | nazadnje | še smrt.Oh, maščevanje rožeponože, kakor je | A |
dol proti gozdiču in je bil že ves nestrpen. | Nazadnje | je bil tudi prepričan, da nocoj ne bo medveda | A |
oče nekaj srdil, a sosed mu je prigovarjal ‒ | nazadnje | je pa oče Gabu vse odpustil.Seveda, samo trdno | A |
ker se mu je zdelo, da so res dolgo rezali. | Nazadnje | bodo ljudje še mislili, da ne spoštuje velike | A |
A kaj hoče Katri? Pa se ni | nazadnje | vanjo -? Francelj poveša glavo; žlica | A |
Pogovarjala se tudi ne bo z njim. | Nazadnje | bo mislil, da jo bo res dobil in bo prišel snubit | A |
poznam borce.« Nič se nisva mogla pomeniti, | nazadnje | mi je oponesel, da sem sekretar in da se preveč | A |
Od časa do časa je sobo razsvetlil blisk. | Nazadnje | so detonacije prenehale.Z Efenkom sva vstala | A |
Po dolgem prerekanju in razgovarjanju smo se | nazadnje | mirno pogovorili.Člani divizijskega štaba so | A |
konja, ki je s težko sapo vlekel okorni voz. | Nazadnje | so ji oči obvisele na Savinjskih gorah, kjer | A |
in drugih dve leti. Tudi oni v brigadi bodo | nazadnje | le sprevideli.« Likar je umolknil in se zopet | A |
je bil obraz na gornjem oknu zmerom manjši. | Nazadnje | se mu je zdel kot jesenski ajdov cvet.Ko je | A |
Mislim, da se mora to upoštevati.« | Nazadnje | je komandir izbruhnil: »Ja, hudiča, zaradi ene | A |
kot ni Jova, bi se Kristina igrala z drugimi. | Nazadnje | je skomignil z rameni. Popoldne je žvižgal okrog | A |
jokaje rotila. Tone je samo molčal in poslušal, | nazadnje | pa jo zavrnil: »Saj ga ne silim. Če bo šel | A |
Kar je, je. | Nazadnje | je zadremal skupaj z drugimi. Korle je gledal | A |
ježo.« Bergant se je pridušal, da je preveč, | nazadnje | pa dejal: »No, naj bo.Zadnja beseda: tri tisoč | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |