To je premalo, da samo joka, moramo jo žgačkati tako, da ji pridemo v živo meso, da bo malo potrepetala, kakor žaba, kadar jo nataknem na žebelj ali na iglo.« Ta hudoba v človeški podobi se ni rodila v kmečki hiši, tako zavržene niso nikoli proste dekline; bila je hči nekega gosposkega potepuha, ki je služil najprej za grajskega pisarja, potem zaporedoma za hostnega čuvaja, za oskrbnika, za ljubčka neke stare gospe, za babjega mešetarja pri pohotnem baronu, za biriča, učitelja, srenjskega tajnika (na Hrvaškem) in zopet za biriča, nazadnje za ustavovernega vohuna in ovaduha. Ime ji je Karolina, posnemaje očetov zgled, si služi tudi ona denar, kakor more; ker ne zna delati, kupčuje s svojo lepoto.