na (1.301-1.400)

Svetla septembrska noč.	Na	dvorišče prijezdi Cvekelj, naglo razjaha in	A
Trubar se vznemiri. Pogleda	na	dvorišče in potegne Cveklja v notranjost.	A
očitajoče) Trmasti ste. Zdaj bi že morali biti	na	konju. TRUBAR: Govori!	A
Rokavca, vse so vrgli v ječo. Zaprte jih imajo	na	Gradu. Trubarjev prijem popušča.	A
postava jih nese k oknu, skloni se ven in jih vrže	na	ulico.Na ulici pred hišo voz, nekaj biričev	A
k oknu, skloni se ven in jih vrže na ulico.	Na	ulici pred hišo voz, nekaj biričev, nalagajo	A
ulici pred hišo voz, nekaj biričev, nalagajo	na	voz pohištvo, knjige, ki ležijo naokrog po cesti	A
ni hotel odgovarjati ... vse svoje je pustil	na	cedilu. Pobere knjigo, lista po njej.	A
Pobere knjigo, lista po njej. Vrže knjigo	na	voz. Odpadniku se zapleni vse njegovo	A
lestev, potem se prikažejo noge, ki iščejo kline	na	lestvi.Gašper leze navzdol, počasi in nerodno	A
zmeni zanj. Z roko pokaže, naj postavi košaro	na	mizo.Gašper to stori, hoče oditi, potem si premisli	A
TRUBAR: Pišem. GAŠPER: Kaj pa pišejo	na	tistih listih? TRUBAR: Kaj pišem?	A
Gospodu Wienerju, pravijo, trda prede gori	na	Gradu. Trubar odloži pero in zakoplje	A
... in krčme ob poteh ... TURJAŠKI: ...	na	Koroškem vas čakajo trgovci, z njimi boste potovali	A
TURJAŠKI: Wienerja so uklenjenega odpeljali	na	Dunaj. Preiskava se nadaljuje.	A
Nekaj časa molči. Potem se vzpne	na	konja. TRUBAR: Gremo ... v Nigdirdom.	A
odjezdita. Janez žene za seboj še tovornega konja,	na	njem povezani zavoji, knjige.Iz kroga svetlobe	A
plesna dvorana. V ozadju polkrožna galerija,	na	kateri so razvrščene bolniške sobe - celice	A
celice z debelimi lesenimi vrati in linicami	na	njih.Vsa vrata in linice se odpirajo samo z	A
Pred sobami hodnik z ograjo. Dostop	na	hodnik po stopnicah.Na desni strani dvorane	A
Dostop na hodnik po stopnicah.	Na	desni strani dvorane pisarna upravnika zavoda	A
soba se iz prizora v prizor veča, dokler se	na	koncu ne spremeni v veliko plesno dvorano.	A
osvobaja, nekoliko podobna tudi celici. Simon leži	na	postelji.V lini na debelih lesenih vratih se	A
Simon leži na postelji. V lini	na	debelih lesenih vratih se prikaže, visoko in	A
debelih lesenih vratih se prikaže, visoko in	na	kratko ostrižena glava bolničarja Volodje.	A
VOLODJA: Ksssss! Hej! Simon se vzpne	na	komolce. VOLODJA: Hej, znaš kak dober vic	A
VOLODJA: Hej, znaš kak dober vic? Simon sede	na	posteljo in si z obema rokama seže v lase.	A
Boš jedel? . / . / stran 7 . / Ne počaka	na	odgovor, zapre lino in odpahne vrata.V prostor	A
vrata. V prostor potisne bolniški voziček,	na	njem je pločevinasti krožnik in žlica.Volodja	A
Ali sem v . . . v . . .? VOLODJA: (natakne	na	ročaj žlice prisilni jopič, ki leži čez posteljni	A
Vem, da ne boš jedel.	Na	začetku noben nima apetita.Dovoliš, ne?	A
Ponedeljek je lep dan. Vse se	na	novo začne, vse se spet sestavi.V ponedeljek	A
upravnik, dohtar. Ampak, dragi moj, on pride	na	vizito, pogleda (potegne si kožo pod očesom	A
VOLODJA: Čast mi je. SIMON: Delam	na	inštitutu za . . . VOLODJA: Poljski oficir	A
Mlajši in Starejši izvedenec za metafore čakata	na	Doktorjev prihod.Starejši sedi v naslonjaču	A
stran 10 . / Potem pa vsak napiše zgodovino	na	novo.Kar se je zgodilo, se je zgodilo in je	A
je zapisano, ni res? Nimaš tu kaj brskat in	na	novo pisat. STAREJŠI (vzame list iz fascikla	A
odovinarja glih ne bi bil. Bila je novembrska vstaja	na	Poljskem, devetindvajsetega novembra.Potolčena	A
cesti? Veličina v jarku, mizerija visoko zgoraj	na	cesti...«Takšne ti stresa naš zgodovinar v svoj	A
zdaj, to je glavno: »Kljub temu, kljub misli	na	zdomstvo, na zlomljeno nogo, na jarek, kljub	A
glavno: »Kljub temu, kljub misli na zdomstvo,	na	zlomljeno nogo, na jarek, kljub vsemu temu	A
kljub misli na zdomstvo, na zlomljeno nogo,	na	jarek, kljub vsemu temu bi hotel biti Drohojowski	A
Drohojowski, kljub takšni usodi bi si želel biti	na	njegovem mestu.Za trenutek upora, boja, tveganja	A
(Iz mape potegne razglednico): Piše kolegu	na	inštitut: »Raziskava mi dobro napreduje.Neverjetne	A
Bože mili, kakšna beseda! (Vrže fascikel	na	mizo). Zakaj ni Napoleon.	A
identificiral z njim? Ali je treba zmeraj segati	na	tuje?Ne bi mogel biti kak domač revolucionar	A
Gomulka. Ne pa neki Drohojowski, ki zanj nihče	na	svetu še ni slišal. MLAJŠI: To je res čudno	A
DOKTOR (vzame dosje): Bom pogledal. Ampak	na	prvi pogled: težek primer. MLAJŠI: Težek	A
Pacientovo željo ali skrito misel spravljamo	na	dan po znanstvenih metodah.Bojim se, da je tale	A
Kaj bi še rad. A hočeš, da gre	na	Trg zmage in to kriči s tribune? DOKTOR:	A
rahlo trmasto): Jaz ga lahko držim tri dni	na	opazovanju. STAREJŠI: A tri dni si rekel	A
gledališča! (Stopi k vratom, jih odpre, zakliče	na	hodnik): Volodja!Spusti novega med ljudi!	A
gledališča! (Stopi k vratom, jih odpre, zakliče	na	hodnik): Volodja!Spusti novega med ljudi!	A
hip: EMERIK, nekje ob strani ali v kotu brenka	na	kitaro, zelo razglašeno in disharmonično, nemara	A
DOBERMAN veliko je, spravlja si hrano in jo skriva	na	različnih mestih; kadar mu je hudo, tudi komu	A
okorne prste. Včasih kar vse skupaj zabriše	na	tla.Sicer pa delo pogosto prekinja z malico	A
KAPETAN hodi z visoko dvignjeno glavo in z rokami	na	hrbtu, videti je, da hoče biti podoben Volodji	A
kupe kuvert s svojimi neuslišanimi pritožbami	na	najvišje organe.ZASLEDOVALEC plete košare, a	A
se tekst s podrobnostmi tipizacij in situacij	na	naslednjih straneh več ne ukvarja.Treba jih	A
Takoj jima stopi nasproti Kapetan, z rokami	na	hrbtu in si skrbno ogleda prišleka.Zasledovalec	A
prineseta kup zaprašenih knjig injih vržeta	na	mizo, Volodja prinese svinčnik, na papir je	A
injih vržeta na mizo, Volodja prinese svinčnik,	na	papir je pozabil.Pobobna po mizi in se priključi	A
mu pokima. Doberman ima pod mizo sendvič in	na	skrivaj je: kadar Volodja vrže karto in kaj	A
SAVEL PAVEL: Moraš potrpet. Jaz sem dolgo čakal	na	to knjigo. SIMON: Lahko vidim?	A
stran 19 . / Približa se Ljubica in sede	na	mizo, v rokah risalni blok. SAVEL PAVEL	A
LJUBICA: To je Emerik, moj prijatelj. Krasno igra	na	kitaro. VOLODJA: Kadar je pod gasom.	A
VOLODJA: Pijanist. (Smeje se, nekoliko	na	silo.) EMERIK: Igral sem z Matačičem v Salzburg	A
Emerik nervozno skriva roke. KAPETAN (ki ga,	na	drugem koncu, hrup rahlo vznemiri): Kakšna	A
VOLODJA (gre med mizami): Vizita, mir. Vsak	na	svoje mesto. (Mimogrede izmakne Ženski z	A
se zviška ozre. Volodja mu s prstom pokaže	na	njegovo mesto, Emerik se spet obrne k Ljubici	A
Bergštajn! Emerik z dvignjeno glavo odide	na	svoj prostor.Kapetan se postavi k vratom, poleg	A
lepo ravnali z vami. Naše osebje ni zmeraj	na	višini, imamo kadrovske težave.Toda, če bo prizadet	A
DOKTOR (nejevoljno): Sedite. Simon sede	na	stol. DOKTOR: Ne tukaj.	A
DOKTOR: Ne tukaj.	Na	mizo.Takole, ja.	A
mu pred nosom potegne hlačnico dol. DOKTOR:	Na	pregled boste morali. (obrne se.)Emerik! Pridite	A
Simon in Ljubica čakata v sobi za obiske. Vsak	na	svojem stolu.Simon vstaja in gleda proti vratom	A
špehom in nogami, a veš. Je bolj komot doma	na	vrtu. SIMON: Bodo že prišli, potrpi malo	A
Odmakneta se in se gledata. Simon pozabi	na	Ljubico.Ves čas gleda Klaro, ki sede, prekriža	A
SIMON: Od tukaj je ... . Ljubica ji je ime . . .	na	obisk čaka. Premolk.	A
roki): Nikoli več ne reci »hej«. Me spominja	na	enega tipa tu notri. KLARA: Ne bom več rekla	A
Tisti . . . kako se že piše, ki je javno jedel	na	Trgu zmage. DOKTOR: Doberman.	A
dela, nam pa že zmanjkuje prostora. Kmalu bomo	na	slabšem kot kaznilnice. MLAJŠI: Doktor, si	A
Pisarna upravnika zavoda. Simon	na	pregledu.Doktor v beli halji.	A
italijanska psihiatra Cerletti in Bini po poskusih	na	svinjah v rimski klavnici.Zdaj pa smo leta	A
norišnica . . . DOKTOR: . . . to nič ne spremeni	na	stvari. SIMON: Preneumno vse skupaj.	A
stran 29 . / V nekem hipu je nezadržno udarila	na	dan.Morda se je za hip potuhnila.	A
najprej v gostilni, potem v inštitutu, nazadnje	na	ulici ali celo v kakšni delavski menzi. In pametnjak	A
in ga, in jo . . . ubijeva . . . tako . . .	na	videz. DOKTOR: Nič na videz, nič simbolično	A
ubijeva . . . tako . . . na videz. DOKTOR: Nič	na	videz, nič simbolično.Odrezal vam bom nogo.	A
premišljuje. SIMON: Še nekaj mi je prišlo	na	misel, gospod doktor, gospod kirurg. DOKTOR	A
preživel. Če je hotel preživeti, je moral pristati	na	to, da mu odrežejo nogo.Glejte, tudi zgodovino	A
Glejte, tudi zgodovino medicine sem študiral,	na	izpitu kot solza čista desetka.V stanju, y kakršnem	A
Ne morete mi odrezati zdrave noge! DOKTOR:	Na	smeh mi gre.Noga tako ali tako ni zdrava.	A
živemu človeku izrezali srce in ga položili	na	oltar.Je bil to zločin?	A
pismom pod pazduho ter s krožnikom v roki odide	na	drug prostor. Simon ostane sam.	A
skuša vstali. Drugi bolničar ga potisne nazaj	na	sedež, prvi mu izmakne krožnik. VOLODJA	A
spet hoče vstati, vendar ga Drugi porine nazaj	na	sedež.Ko začne Prvi bolničar govoriti, ga Doberman	A
Vse hujši hrup v vsem prostoru. Dobermanu gre	na	jok, trešči ob mizo in jo prevrne skupaj s krožniki	A
Drugi bolničar stopi k njemu, zvije mu roko	na	hrbet, krožnik spet pade na tla. PRVI BOLNIČAR	A
njemu, zvije mu roko na hrbet, krožnik spet pade	na	tla. PRVI BOLNIČAR: Poberi krožnike, žlice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani