nova beseda iz Slovenije
mize in si podprla glavo ter čakala tete za | molitev. | Po molitvi je stopila Micka k mami, jo potegnila | A |
glavo med široke dlani in nerazločno žebral | molitev | za Lojzo. »Lahko noč,« je voščil nato, nobene | A |
so bile vse čete urejene, je opravil Svarun | molitev; | nato je dal znamenje in voji so se razkropili | A |
hlapca, da poplača z drobtinico veliko svetost in | molitev | despojne.« »In despot narodov te zahvaljuje | A |
Pospešil je korak za bežečo Cirilo, ki je šepetala | molitev | k apostolu narodov, naj otme Ireno, kakor je | A |
zbranimi mislimi dvignil duha k Bogu, a tetina | molitev | je trajala zanj malce predolgo.Nehote so mu | A |
izbrušeno stopnico ter se zatopila v pobožno | molitev, | posvečeno duši nesrečne Gradnikove Ane.Otroka | A |
globine njegove izmučene duše prikipi vroča | molitev | za vse mrtve, za Ano, mater, za ves Gradnikov | A |
sončnih žarkov, je škrjanček drobil svojo večerno | molitev, | za vodo je nekdo klepal koso - pek, pek - in | A |
pomoč. Tudi za teto Ano je pohitela topla | molitev | proti nebu ... Po tej odločitvi se je v Lovrekovem | A |
pomislil: ”Šel je človek mimo in je slišal mojo | molitev, | pa še zanj en očenaš, ne bo mu škodilo, neverniku | A |
glej sam in se nikar ne oziraj name in na mojo | molitev! | Rjavko mi boš pa le prignal, kontrabantar!“ | A |
ga ne bom kratil!“ ”Veliko je vredna skupna | molitev! | “ je pokimal izkušnjavec s komaj prikrito hinavščino | A |
in se bom odela preko glave in bom molila!“ ” | Molitev | je najboljši padar!“ je rekel Aleš, Hana pa | A |
oči kakor iz tistih temnih, pregrešnih sanj. | Molitev | ni bila zbrana, ne zaupanja polna, besede so | A |
ko so blebetale njegove ustnice nerazumljivo | molitev: | ”Da sem baba, bi se razjokal!“ Skozi kolena | A |
ki so vrtile molek, so se tresle, momljal je | molitev | in ni vedel katero. ”Zdaj spet stoji, čisto | A |
bridkost brez mej, na njegovih ustnih je bila | molitev. | ”To si ti šivala, Štefka, ti ljubi ótrok | A |
Pripravi se, ubožica! Na večerno | molitev | ne pozabi nikoli, zakaj Bogedini vé, če boš | A |
so bile sklenjene na mizi, kakor za večerno | molitev; | nagubančene so bile, do kraja zdelane, že čisto | A |
vzduh žalosti, je bilo trpljenje brez upanja, | molitev | brez vere. Časih so misli najjasnejše tik | A |
Takrat je otrok sklenil roke in je molil svojo | molitev, | kakor je sama segla iz duše. ”O Bog, ki si | A |
tolika žalost, da v srcu ni bilo več prostora za | molitev. | ”O da bi že bila tista noč!“ | A |
pripovedovala izkušena bukev, razločil je pobožno | molitev | smreke, v nebo zamaknjene.Svojo govorico sta | A |
je njih cvilež mil in ponižen kakor zahvalna | molitev. | In da je zatorej spričevalo, odveza in plačilo | A |
še tako težak. Vé tudi, da bi nobena prošnja | molitev | ne segla do nebes.In vé še nadalje, da ga ne | A |
lepa dekleta in nadložne starke. Vmes so molili | molitev, | kakršne še niso čula nebesa. ”Ná, prokleti | A |
šepetal češčenomarijo: Ali pač sliši Bog tako | molitev? | Če jo sliši, ne usliši je nikakor! | A |
sliši, ne usliši je nikakor! Saj ni pobožna | molitev, | hudobna kletev je! Zares se molitev gospodinje | A |
hudobna kletev je! . / . / stran 99 . / Zares se | molitev | gospodinje ni glasila kakor češčenje in vzdihovanje | A |
kaže izpod smehljaja svoje brušene zobe. Njih | molitev | vé, da gre njen dim osramočen in črn k tlom | A |
bo več bal, da bi ga z bičem udarili po nji. | Molitev | bo kipela čista in svobodna proti nebu, brez | A |
103 . / in brez hinavščine; ne bo več prošnja | molitev, | vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo naglas vriskajoča | A |
trepetajoča, temveč bo naglas vriskajoča zahvalna | molitev! | “ Kar je mislil, je vse že občutil, že s polnim | A |
zmerom na jok pripravljen, in zelo mile oči, v | molitev | in ljubezen zamaknjene.Na redkih svetlih laseh | A |
mračna, vsi so klečali. Gospodinja je ustavila | molitev, | ko se je prikazal Lenart. ”Na krščanska tla | A |
otroci, velika nesreča v moji hiši. Zakaj tudi | molitev, | še tako verna, pobožna in stanovitna, ne prepodi | A |
prizanesi nji, ki je brez greha!“ Ta in taka | molitev | je kipela iz srca naravnost brez besed, ker | A |
Jernej je klečal pred posteljo in je molil dolgo | molitev. | Truden je bil, breme ga je potisnilo | A |
polno svetih in strahotnih čudes, šepetajočih | molitev, | belih mirnih obrazov, tako tujih, kakor da bi | A |
so gledale oči, tihe, široko odprte. Večerna | molitev | je bila hitro pri kraju - in kakor trenotna | A |
smehljá. Če je Bog ob tisti uri uslišal mojo | molitev, | je živela do konca brez greha in brez žalosti | A |
Morda bi še prav ne bilo, če bi Bog uslišal mojo | molitev, | da vidim njo sámo še enkrat, le za pol trenotka | A |
mu ne morem dati, ne drugega nič, nego svojo | molitev; | ta pojdi z njim in božji blagoslov, pa mu ne | A |
vsak večer, prej ne zaspi! Najlepša je večerna | molitev; | človeka potolaži in ga spravi z Bogom ...Že je | A |
zatisnile so mi oči, ko sem odmolil večerno | molitev. | Iz knjig so mi strmele v lica, kadar sem se učil | A |
Prestrašil se je, zakaj nenadoma je bilo tiho v izbi, | molitev | je bila pri kraju. ”Kaj si zadremal?“ | A |
nerazdeljive: urad, velika maša, procesija in | molitev. | Ko je odmolil, je zaklel vdrugič. | A |
bo ob sodnem dnevu prav hudo godilo, bo tvoja | molitev | naša mogočna priprošnjica.“ Župnik je zavzdihnil | A |
deželo, pa bomo vzdignili bandero in križ; in le | molitev | bo v naših ustih.“ Nato so pili in so prepevali | A |
solznih oči, so gledali osorno ter mrmrali svojo | molitev | tjavendan. ”Bog nebeški že razsodi, komu | A |
svoji prazni izbi. Molil je, toda njegova | molitev | ni bila prav nič vdana, temveč ponosna, umerjena | A |
prosečih, grenko hreščečih; veličastna prošnja | molitev | je vzkipela proti nebu. Usmiljeni Bog se | A |
stebrov in oltarjev se je plazila noč; pesem in | molitev | je utihnila, brez glasu je umiralo življenje | A |
slišala njene besede, tako težke in mirne, kakor | molitev | za umirajočega. ”Sami ste ga obsodili, zato | A |
noč. Roke so bile sklenjene na prsih kakor v | molitev. | ”Mate, ti moj dragi, zaupaj name! | A |
bilo lakote in žeje; toda on posluša pobožno | molitev | in jo zasmehuje. ”Prokleti! | A |
napol klečal; vse v njem je molilo prisrčno | molitev | svetlobi na čast ...Kam si se zamaknil, študent | A |
beseda je vdana prošnja, vaša pesem je plaha | molitev. | Koliko je bilo pač nasute bridkosti v ta srca | A |
dopolnjena?“ Pesem je vzdihovala preko poljane, | molitev | je kipela do neba. ”Zdravje bolnikov -“ | A |
nas Boga prosi!“ Zmerom bolj trudna je bila | molitev, | hripavi glasovi so ihteli in stokali.Na desno | A |
poprej, ali glasile se niso kakor prošnja in | molitev, | temveč kakor poskočna napitnica.Objokanim očem | A |
poprej, ko je vzdihovala proti nebu ihteča | molitev, | ni slišal Kurent mladih glasov, ob prešerni | A |
Ti si zavrgla mojo vdano ljubezen, kakor Bog | molitev | grešnikovo!“ V sencih mu je kipela kri, solze | A |
je nagnil k nji z milostnim, mehkim pogledom, | molitev | na ustnicah.Spreletel jo je mraz. | A |
”O Bog, o Bog!“ | Molitev | je bila samo še na vročih ustnicah, prazna in | A |
Zvezde so sijale. Kakor prošnja | molitev | so bile vse njegove misli, ki so romale plaho | A |
/ ki je od tedaj ostala v njeni duši, kakor | molitev | brez besed.Prekipevalo je v nji globokega sočutja | A |
več ... če ni morda vsa ta pregoreča, prekipeča | molitev | le samoprevara ... in še več ... če ni morda celó | A |
se bili vse do kraja. Bilo je, kakor skupna | molitev | in kakor skupna pesem: če nas je sedem ali sedemdeset | A |
skupna pesem: če nas je sedem ali sedemdeset - | molitev | je ena in ena je prošnja, pesem ena in en sam | A |
neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha otroška | molitev. | Med vsemi otroci najmanj pobožni in najmanj | A |
obraz, povešal je oči, na ustnicah je bila tiha | molitev; | v desnici, mrtvaško bledi, je držal hostijo | A |
ozrla se proti nebu. ”Zdaj moli svojo zadnjo | molitev! | “Presekalo mi je srce kakor s sekiro. | A |
življenje brez zlega; oboje bi bilo kakor večerna | molitev | otroka.Morda je bilo potrebno, da se je zgodilo | A |
obmetaval z netopirjimi odpadki. In tista pobožna | molitev | je bila bogokletstvo; kadar sem se pred oltarjem | A |
si sprejel božji dar; kdaj si molil zahvalno | molitev, | če s srcem ne, vsaj z ustnicami?“- Očitala mi | A |
razpetimi krili - kakor da se je glasila od daleč | molitev | in kletev mornarja, ki se potaplja, pa utoniti | A |
vedó, kaj delajo!“ Pritajena, šepetajoča je ta | molitev, | ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne | A |
z materjo, da sta ravnokar odmolila večerno | molitev | in da molita zdaj še natihem, tiste molitve | A |
videl, da joka Lojze. . / . / stran 120 . / | Molitev | je bila pri kraju in napravljali so se spat | A |
in molila sta naglas; v samoti se je glasila | molitev | čudno in žalostno, kakor dolgočasno romarsko | A |
Od srca te prosim!“ Kakšna pa je bila to | molitev? | Moli Metka, po pravilih! | A |
... Oj poezija materinih | molitev, | vi moji mladi ideali, ve moje visokoleteče sanje | A |
kakor da je molila pokrajina dolgo, žalostno | molitev. | Umolknili smo, ko smo prišli do jarka | A |
tolažba je bila v njenem srcu, šepetajoča kakor | molitev: | ”Da bi spali! | A |
tvoje srce bo čisto zaradi bridkosti in tvoja | molitev | bo dragocena pred Bogom!“ Objel jo je, poljubil | A |
cerkovniku pa se je zdelo, da ne mrmra pobožnih | molitev. | Tisto jutro je minila maša čudo hitro; neprestano | A |
nič umazano ...“ Župnik je sklenil roke kakor v | molitev. | ”Milost!“ | A |
pot!“ Z veliko pobožnostjo je molil jutranjo | molitev, | pokrižal se je in se je napravil, kakor je bil | A |
pokrižale; nastopila je suša, pa nihče ni mislil na | molitev | in prošnjo pot.Če bi bil zažugal takrat Bog | A |
Kaj bi molil? Še Bogu je zoprna neprestana | molitev, | iz lenobe in dolgega časa porojena; kaj bi ga | A |
oglasilo časih tudi ponoči, žalostno, zategnjeno, | molitev | sužnja.Nekoč, kar iznenada, brez posebnega povoda | A |
Učitelj Šviligoj je sklenil roke, kakor v pobožno | molitev, | in je strmel proti stropu, ker si ni upal gledati | A |
Kaj pa ste res vsi pospali, antikristi ?“ | Molitev | je bila že zdavnaj pri kraju, študentje pa so | A |
nikogar ni, da bi molil ...“ ”Kakšna bi bila | molitev, | da bi je bilo veselo njegovo srce?“ Dim plamena | A |
groze prva nerazločna misel, senca misli, komaj | molitev. | ”Jezus! Marija! Jezus! Marija! | A |
spomini na otroška leta, na mater, na večerno | molitev. | Dolgo je stal poleg postelje, nato je počasi | A |
naslonil je glavo na odejo in je molil dolgo. | Molitev | pa mu ni dala tolažbe; zaspal je ihteč in trepetajoč | A |
slišal Severin; zdelo se mu je, da je kletev in | molitev; | oboje hkrati. Potrkal je; koraki so utihnili | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |