nova beseda iz Slovenije

molitev (101-200)


mize in si podprla glavo ter čakala tete za      molitev.      Po molitvi je stopila Micka k mami, jo potegnila  A
glavo med široke dlani in nerazločno žebral      molitev      za Lojzo. »Lahko noč,« je voščil nato, nobene  A
so bile vse čete urejene, je opravil Svarun      molitev;      nato je dal znamenje in voji so se razkropili  A
hlapca, da poplača z drobtinico veliko svetost in      molitev      despojne.« »In despot narodov te zahvaljuje  A
Pospešil je korak za bežečo Cirilo, ki je šepetala      molitev      k apostolu narodov, naj otme Ireno, kakor je  A
zbranimi mislimi dvignil duha k Bogu, a tetina      molitev      je trajala zanj malce predolgo.Nehote so mu  A
izbrušeno stopnico ter se zatopila v pobožno      molitev,      posvečeno duši nesrečne Gradnikove Ane.Otroka  A
globine njegove izmučene duše prikipi vroča      molitev      za vse mrtve, za Ano, mater, za ves Gradnikov  A
sončnih žarkov, je škrjanček drobil svojo večerno      molitev,      za vodo je nekdo klepal koso - pek, pek - in  A
pomoč. Tudi za teto Ano je pohitela topla      molitev      proti nebu ... Po tej odločitvi se je v Lovrekovem  A
pomislil: ”Šel je človek mimo in je slišal mojo      molitev,      pa še zanj en očenaš, ne bo mu škodilo, neverniku  A
glej sam in se nikar ne oziraj name in na mojo      molitev!      Rjavko mi boš pa le prignal, kontrabantar!“  A
ga ne bom kratil!“ ”Veliko je vredna skupna      molitev!     “ je pokimal izkušnjavec s komaj prikrito hinavščino  A
in se bom odela preko glave in bom molila!“ ”     Molitev      je najboljši padar!“ je rekel Aleš, Hana pa  A
oči kakor iz tistih temnih, pregrešnih sanj.      Molitev      ni bila zbrana, ne zaupanja polna, besede so  A
ko so blebetale njegove ustnice nerazumljivo      molitev:      ”Da sem baba, bi se razjokal!“ Skozi kolena  A
ki so vrtile molek, so se tresle, momljal je      molitev      in ni vedel katero. ”Zdaj spet stoji, čisto  A
bridkost brez mej, na njegovih ustnih je bila      molitev.      ”To si ti šivala, Štefka, ti ljubi ótrok  A
Pripravi se, ubožica! Na večerno      molitev      ne pozabi nikoli, zakaj Bogedini vé, če boš  A
so bile sklenjene na mizi, kakor za večerno      molitev;      nagubančene so bile, do kraja zdelane, že čisto  A
vzduh žalosti, je bilo trpljenje brez upanja,      molitev      brez vere. Časih so misli najjasnejše tik  A
Takrat je otrok sklenil roke in je molil svojo      molitev,      kakor je sama segla iz duše. ”O Bog, ki si  A
tolika žalost, da v srcu ni bilo več prostora za      molitev.      ”O da bi že bila tista noč!“   A
pripovedovala izkušena bukev, razločil je pobožno      molitev      smreke, v nebo zamaknjene.Svojo govorico sta  A
je njih cvilež mil in ponižen kakor zahvalna      molitev.     In da je zatorej spričevalo, odveza in plačilo  A
še tako težak. Vé tudi, da bi nobena prošnja      molitev      ne segla do nebes.In vé še nadalje, da ga ne  A
lepa dekleta in nadložne starke. Vmes so molili      molitev,      kakršne še niso čula nebesa. ”Ná, prokleti  A
šepetal češčenomarijo: Ali pač sliši Bog tako      molitev?     Če jo sliši, ne usliši je nikakor!   A
sliši, ne usliši je nikakor! Saj ni pobožna      molitev,      hudobna kletev je! Zares se molitev gospodinje  A
hudobna kletev je! . / . / stran 99 . / Zares se      molitev      gospodinje ni glasila kakor češčenje in vzdihovanje  A
kaže izpod smehljaja svoje brušene zobe. Njih      molitev      vé, da gre njen dim osramočen in črn k tlom  A
bo več bal, da bi ga z bičem udarili po nji.      Molitev      bo kipela čista in svobodna proti nebu, brez  A
103 . / in brez hinavščine; ne bo več prošnja      molitev,      vzdihujoča, trepetajoča, temveč bo naglas vriskajoča  A
trepetajoča, temveč bo naglas vriskajoča zahvalna      molitev!     “ Kar je mislil, je vse že občutil, že s polnim  A
zmerom na jok pripravljen, in zelo mile oči, v      molitev      in ljubezen zamaknjene.Na redkih svetlih laseh  A
mračna, vsi so klečali. Gospodinja je ustavila      molitev,      ko se je prikazal Lenart. ”Na krščanska tla  A
otroci, velika nesreča v moji hiši. Zakaj tudi      molitev,      še tako verna, pobožna in stanovitna, ne prepodi  A
prizanesi nji, ki je brez greha!“ Ta in taka      molitev      je kipela iz srca naravnost brez besed, ker  A
Jernej je klečal pred posteljo in je molil dolgo      molitev.      Truden je bil, breme ga je potisnilo  A
polno svetih in strahotnih čudes, šepetajočih      molitev,      belih mirnih obrazov, tako tujih, kakor da bi  A
so gledale oči, tihe, široko odprte. Večerna      molitev      je bila hitro pri kraju - in kakor trenotna  A
smehljá. Če je Bog ob tisti uri uslišal mojo      molitev,      je živela do konca brez greha in brez žalosti  A
Morda bi še prav ne bilo, če bi Bog uslišal mojo      molitev,      da vidim njo sámo še enkrat, le za pol trenotka  A
mu ne morem dati, ne drugega nič, nego svojo      molitev;      ta pojdi z njim in božji blagoslov, pa mu ne  A
vsak večer, prej ne zaspi! Najlepša je večerna      molitev;      človeka potolaži in ga spravi z Bogom ...Že je  A
zatisnile so mi oči, ko sem odmolil večerno      molitev.     Iz knjig so mi strmele v lica, kadar sem se učil  A
Prestrašil se je, zakaj nenadoma je bilo tiho v izbi,      molitev      je bila pri kraju. ”Kaj si zadremal?“   A
nerazdeljive: urad, velika maša, procesija in      molitev.     Ko je odmolil, je zaklel vdrugič.   A
bo ob sodnem dnevu prav hudo godilo, bo tvoja      molitev      naša mogočna priprošnjica.“ Župnik je zavzdihnil  A
deželo, pa bomo vzdignili bandero in križ; in le      molitev      bo v naših ustih.“ Nato so pili in so prepevali  A
solznih oči, so gledali osorno ter mrmrali svojo      molitev      tjavendan. ”Bog nebeški že razsodi, komu  A
svoji prazni izbi. Molil je, toda njegova      molitev      ni bila prav nič vdana, temveč ponosna, umerjena  A
prosečih, grenko hreščečih; veličastna prošnja      molitev      je vzkipela proti nebu. Usmiljeni Bog se  A
stebrov in oltarjev se je plazila noč; pesem in      molitev      je utihnila, brez glasu je umiralo življenje  A
slišala njene besede, tako težke in mirne, kakor      molitev      za umirajočega. ”Sami ste ga obsodili, zato  A
noč. Roke so bile sklenjene na prsih kakor v      molitev.      ”Mate, ti moj dragi, zaupaj name!  A
bilo lakote in žeje; toda on posluša pobožno      molitev      in jo zasmehuje. ”Prokleti!  A
napol klečal; vse v njem je molilo prisrčno      molitev      svetlobi na čast ...Kam si se zamaknil, študent  A
beseda je vdana prošnja, vaša pesem je plaha      molitev.     Koliko je bilo pač nasute bridkosti v ta srca  A
dopolnjena?“ Pesem je vzdihovala preko poljane,      molitev      je kipela do neba. ”Zdravje bolnikov -“   A
nas Boga prosi!“ Zmerom bolj trudna je bila      molitev,      hripavi glasovi so ihteli in stokali.Na desno  A
poprej, ali glasile se niso kakor prošnja in      molitev,      temveč kakor poskočna napitnica.Objokanim očem  A
poprej, ko je vzdihovala proti nebu ihteča      molitev,      ni slišal Kurent mladih glasov, ob prešerni  A
Ti si zavrgla mojo vdano ljubezen, kakor Bog      molitev      grešnikovo!“ V sencih mu je kipela kri, solze  A
je nagnil k nji z milostnim, mehkim pogledom,      molitev      na ustnicah.Spreletel jo je mraz.   A
”O Bog, o Bog!“      Molitev      je bila samo še na vročih ustnicah, prazna in  A
Zvezde so sijale. Kakor prošnja      molitev      so bile vse njegove misli, ki so romale plaho  A
/ ki je od tedaj ostala v njeni duši, kakor      molitev      brez besed.Prekipevalo je v nji globokega sočutja  A
več ... če ni morda vsa ta pregoreča, prekipeča      molitev      le samoprevara ... in še več ... če ni morda celó  A
se bili vse do kraja. Bilo je, kakor skupna      molitev      in kakor skupna pesem: če nas je sedem ali sedemdeset  A
skupna pesem: če nas je sedem ali sedemdeset -      molitev      je ena in ena je prošnja, pesem ena in en sam  A
neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha otroška      molitev.      Med vsemi otroci najmanj pobožni in najmanj  A
obraz, povešal je oči, na ustnicah je bila tiha      molitev;      v desnici, mrtvaško bledi, je držal hostijo  A
ozrla se proti nebu. ”Zdaj moli svojo zadnjo      molitev!     “Presekalo mi je srce kakor s sekiro.  A
življenje brez zlega; oboje bi bilo kakor večerna      molitev      otroka.Morda je bilo potrebno, da se je zgodilo  A
obmetaval z netopirjimi odpadki. In tista pobožna      molitev      je bila bogokletstvo; kadar sem se pred oltarjem  A
si sprejel božji dar; kdaj si molil zahvalno      molitev,      če s srcem ne, vsaj z ustnicami?“- Očitala mi  A
razpetimi krili - kakor da se je glasila od daleč      molitev      in kletev mornarja, ki se potaplja, pa utoniti  A
vedó, kaj delajo!“ Pritajena, šepetajoča je ta      molitev,      ali vendar je glasna, kajti ne zvona ni, ne  A
z materjo, da sta ravnokar odmolila večerno      molitev      in da molita zdaj še natihem, tiste molitve  A
videl, da joka Lojze. . / . / stran 120 . /      Molitev      je bila pri kraju in napravljali so se spat  A
in molila sta naglas; v samoti se je glasila      molitev      čudno in žalostno, kakor dolgočasno romarsko  A
Od srca te prosim!“ Kakšna pa je bila to      molitev?     Moli Metka, po pravilih!   A
... Oj poezija materinih      molitev,      vi moji mladi ideali, ve moje visokoleteče sanje  A
kakor da je molila pokrajina dolgo, žalostno      molitev.      Umolknili smo, ko smo prišli do jarka  A
tolažba je bila v njenem srcu, šepetajoča kakor      molitev:      ”Da bi spali!  A
tvoje srce bo čisto zaradi bridkosti in tvoja      molitev      bo dragocena pred Bogom!“ Objel jo je, poljubil  A
cerkovniku pa se je zdelo, da ne mrmra pobožnih      molitev.      Tisto jutro je minila maša čudo hitro; neprestano  A
nič umazano ...“ Župnik je sklenil roke kakor v      molitev.      ”Milost!“   A
pot!“ Z veliko pobožnostjo je molil jutranjo      molitev,      pokrižal se je in se je napravil, kakor je bil  A
pokrižale; nastopila je suša, pa nihče ni mislil na      molitev      in prošnjo pot.Če bi bil zažugal takrat Bog  A
Kaj bi molil? Še Bogu je zoprna neprestana      molitev,      iz lenobe in dolgega časa porojena; kaj bi ga  A
oglasilo časih tudi ponoči, žalostno, zategnjeno,      molitev      sužnja.Nekoč, kar iznenada, brez posebnega povoda  A
Učitelj Šviligoj je sklenil roke, kakor v pobožno      molitev,      in je strmel proti stropu, ker si ni upal gledati  A
Kaj pa ste res vsi pospali, antikristi ?“      Molitev      je bila že zdavnaj pri kraju, študentje pa so  A
nikogar ni, da bi molil ...“ ”Kakšna bi bila      molitev,      da bi je bilo veselo njegovo srce?“ Dim plamena  A
groze prva nerazločna misel, senca misli, komaj      molitev.      ”Jezus! Marija! Jezus! Marija!  A
spomini na otroška leta, na mater, na večerno      molitev.     Dolgo je stal poleg postelje, nato je počasi  A
naslonil je glavo na odejo in je molil dolgo.      Molitev      pa mu ni dala tolažbe; zaspal je ihteč in trepetajoč  A
slišal Severin; zdelo se mu je, da je kletev in      molitev;      oboje hkrati. Potrkal je; koraki so utihnili  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA