nova beseda iz Slovenije
kmalu končano in za njim je prišla zopet dolga | molitev | s sklenjenimi rokami in zbranim duhom. »Barba | A |
Komtesa je pod orehom svojo jutranjo dolgo | molitev | opravljala, ko je stopil Šepec prednjo, klobuk | A |
žalostna je bila, ko je videla, da je bila njegova | molitev | silo kratka in se je potlej bolj za to pečal | A |
Že davno je bil odpravil svojo kratko večerno | molitev, | pa zaspati ni mogel, težko ga je stalo misliti | A |
Boga prosila, da bi vse na dobro obrnil, in | molitev | ji je dajala upanje.Upanje ‒ upanje! | A |
spati, premišljeval in pravim, da Bog kmetovo | molitev | rajši ima ko gospodovo.Saj še ne vem, če gospôda | A |
stoji in še z usti ne gane. Bog ima kmečko | molitev | rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve | A |
pojde v nebesa, ako bo čakal na mojo ‒ sinovo | molitev, | peklenšček mu bodi boter!« zarenči sin zamolklo | A |
je mala božja stvar in mislila je: najboljša | molitev | za dušni mir in pokoj umrlega, ali bolj prav | A |
se hotel tega učiti, kar so mu velevali. Tudi | molitev | mu je bila malo povšeči, odtegoval se je menihom | A |
prelival. Drugi krik je bila žalostna, mila | molitev | tlačenega, zapuščenega Slovenca, ki morda ni | A |
bili so že ohripeli; zamolklo ječanje je bila | molitev. | »Dan bo napočil, sosed! | A |
posvetne marnje premišljujem, namesto da bi | molitev | pel.Oče naš, kateri si v nebesih -« Pa ni domolil | A |
v katerem uči sveta Ana deklico Mater božjo | molitev | peti, preseka ozek pas polja, udre skozi plot | A |
Jernej je molčal. In spet sta se oglasila | molitev | in jok. Marko je pritekel h Komarju, da pokliče | A |
Umrl je. Jok je prevpil | molitev. | Podlipnica je prikapala rdečo svečo na mizo, | A |
častitljiv starček, bil je ravno odvečerjal in svojo | molitev | opravil. Videti je možu kakih sedemdeset let | A |
trebuh in na prsi in jame moliti svojo večerno | molitev, | ki ni bila najkrajša. Ko France moško korači | A |
trdo postelj. Dolgo je še ležé molila večerno | molitev | in vendar ni hotel spanec zazibati trudne glavice | A |
Jela je zopet moliti. | Molitev | dá tolažbo, človeka razmisli.Tudi Reza je naposled | A |
komaj je bil odložil žlico in končal svojo | molitev | ‒ hlapec in dekla sta bila odšla ‒ segel je | A |
ista kakor pred tri sto leti ‒ in molil gorečo | molitev, | potem pa se je zgrudil in drugega ni bilo o | A |
učenjaka modrost v bedastočo, samujočega pobožnika | molitev | in trdno vero v pohujšanje in krivoverstvo; | A |
sedaj ne morem pozabiti, kako mi je narekovala | molitev, | kako me je učila sklepati ročice ‒ vedno se | A |
poklekne pred mizico in zmoli naglas kratko | molitev | za Mlekojedov večni mir in pokoj.Ko smo molili | A |
pravi um in pamet: Oče naš ... « je plahutala | molitev, | ki so jo zalivale solze, rojene iz strahu in | A |
bile že tako vedno solzne, se zatopila spet v | molitev | in zadremala.Molek ji je zdrknil iz rok, zarožljal | A |
molim, ko ne veš kdaj. Na vse mislim, pa tudi na | molitev | ne pozabim.« »Če bi kaj mislil, bi se ne bil | A |
srečen, misleč: »Sedaj je pa sin rešen!« »Moja | molitev | ga je rešila,« je menila mati.Vendar jo je v | A |
otrok že spal, se je sklonila k njemu, šepetala | molitev | in ga pokropila. »Usliši me, o Bog, in varuj | A |
z vsemi, posebno s teboj, ki zametavaš vero, | molitev, | Boga in božjo besedo. Poglej drugod, kako lepo | A |
Marijana. Začela je moliti, pa so se tudi v | molitev | vrinile misli na otroke, na moža.Ko je zazrla | A |
pritajenim ihtenjem molili in se vtopili samo v | molitev. | Molili so glasno, da bi z glasno molitvijo zadušili | A |
konjem!« je prekinil Lovračev glas zatopljeno | molitev. | Zazrli so se v očeta in v presledkih iskali | A |
oprijemal drugih, našel pa ni nobene. Poslušal je | molitev | in nekam tuji so se mu zdeli otroci, kot bi | A |
prsi in tišino je prevpila obupna, toda iskrena | molitev. | Lovraču je bilo težko, lovil se je in ni vedel | A |
v premraženosti mu je vzdrhtela na ustnicah | molitev. | »Odpusti mi, Lovrač, za tvojo dušo bom molil | A |
le praznoto, prepad, v katerega pada, pada ... | Molitev | je utihnila ... Orožnik, ki je stal za Marijanico | A |
svetnikov dan zagori plamenček na njem in vzkipi | molitev. | Na grobu kleči Milka, ki se vsako leto vrača | A |
svetniki s stene tako prijazno gledali, da se je | molitev | kar sama od sebe vnemala, tu pa so bili mrki | A |
sta tiho in iskreno, vendar pa so se jima še v | molitev | vrivale grenke misli, kaj vse se godi pod planino | A |
« je trepetala ponižna, vdana in prečiščena | molitev. | »Oče naš ... « so izdrhtevale ustnice, ki so se | A |
toda izgovarjale so bolj ustnice, srcu je bila | molitev | prečudno tuja. Katra je bila že utrujena in | A |
treskalo, zažigala je cvetnonedeljsko vrbje in | molitev | jo je kar dušila.Bajželj je tolažil Nežo in | A |
je vse zabolelo. Žena je jela tiho moliti ‒ | molitev | jo je še najbolj pomirila in utešila. Pri Bogatajevi | A |
rožnega venca je zmolila, navrgla očenašev, vsa | molitev | pa je izzvenela v prošnjo, naj bi Bog dal Agati | A |
« je menil Rekar. »Zmerom bolj pobožna je, | molitev | ji daje moč!« je sodila stara Kevharica, ki | A |
bilo, kakor da pada v grob. Prebudila sta jo | molitev | in zvonjenje, in sta ji hrumela v ušesih kakor | A |
ptički v logu so bili že odpeli svojo večerno | molitev | in si poiskali nočno bivališče.Le ubogi človek | A |
v nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal | molitev | bogaboječega starca; zakaj sina so ganile očetove | A |
roke in moli k Materi božji! Iskrena in goreča | molitev | ti bo pomagala.« Zalika prejme svetinjo | A |
sklenjenih rokah sveto podobo držeč. Iskrena | molitev | pa ji je vdahnila nov pogum in odločnost v srce | A |
vsi drugi pa spremljajo tiho šepetaje njegovo | molitev. | Kmalu umolkne starček in nato utihne tudi ostala | A |
v svoji sobici. Edina tolažba ji je bila le | molitev | in pogled na sliko Matere božje, katero ji je | A |
slišal to noč prvikrat v tridesetih letih znano | molitev, | ki jo je tudi sam molil z materjo doma v svoji | A |
veselja se joče, videč da je Bog uslišal njeno | molitev. | Več nego stokrat je prebrala žena te | A |
nesrečna žena! Slišal sem sinoči tvojo gorko | molitev. | Spoznal sem znane mi glasove iz svoje domovine | A |
poslal moj rešilni angel. Bog je uslišal mojo | molitev. | Vi, le vi me še utegnete oteti grozne smrti, | A |
Ali zdaj sem že skoraj pozabila na Boga in | molitev. | Le kako dobro dejanje še storim v zveličanje | A |
življenje, tvoja postrežba, tvoja skrb in tvoja | molitev! | In on ti je bil hvaležen. | A |
upodobilo in vidno postalo nesvetim očem! To je | molitev, | vzdihljaj proti nebu!‒ | A |
katere ni posvetila ne noga nedolžnega otroka ne | molitev | spokorjenega grešnika, v tisti nesrečni kraj | A |
potu, ne čuvši zvona, zanemaril. Ko sem končal | molitev, | so padle z mene hipoma vse stiske in težave | A |
res je, kar so pridigali enkrat prošt Arko, da | molitev | obvaruje greha enkrat, delo pa desetkrat, da | A |
delo pa desetkrat, da je delo tedaj za deset | molitev. | Enkrat, vidite, pa me je vendar spomin premagal | A |
Marijane. Nazadnje bere zanjo deklica nekoliko | molitev | tudi iz bukev.Tej pobožnosti se je neizrečeno | A |
vidijo objokano. Edina zabava so ji otroci in | molitev. | Kadar koli srečam Tomaža, godrnjam na usodo, | A |
mesecih sem znal ročno čitati in si zapomnil vsako | molitev, | da sem jo le dvakrat čul.Naša šola je bila od | A |
kača, katera se ni zbala njegovih kletev in | molitev, | in bela kača zapiska, da se je zatresla vsa | A |
tvoje stvari kakor človek.’ Kači je bila ta | molitev | neizrečeno všeč.Neboreta pokliče k sebi in veli | A |
svetovala teta, da bi mu naklonil Bog dobro ženo. | Molitev | ni bila ravno napačna, ali Pavel je prosil ta | A |
sebe klečečo Anico, na videz vso zamaknjeno v | molitev | in bogoslužno premišljevanje.Mrcina se mu je | A |
roženkrance. Včasi, ali bolj poredkoma, se čuje tudi | molitev. | Ta molitev potolažuje božjo jezo, da ne stare | A |
ali bolj poredkoma, se čuje tudi molitev. Ta | molitev | potolažuje božjo jezo, da ne stare velikocestnih | A |
preroška slava. Zdelo se je, da je bila Muzljeva | molitev | uslišana.Zakaj že tretji dan je prišla soseda | A |
naskrivaj mislila Marijandelj. »Bog je uslišal mojo | molitev | in ga rešil vsega hudega.Že radi tega moram | A |
vedela drugega, kakor da je ponavljala isto | molitev: | »Marija, odpusti mi in ne zavrzi mi sina!V oči | A |
stopnice pred oltarjem in se zatopil v globoko | molitev. | Potem pa se je obrnil naravnost do Danijela in | A |
blagoslovljeno vodo, pa je pokleknil spet in odmolil | molitev. | Nato pa je odšel. | A |
šel spat, preden nista s hčerjo odmolila deset | molitev. | »Šibe lakote in potresa reši nas, o Gospod! | A |
pokojnice in . /\ .. stran 148 . \/ zmomljale kratko | molitev. | Potem so jo še enkrat pokropile in odšle v kuhinjo | A |
deset let. Vi dobite mašo plačano in tudi vsako | molitev. | « Presenečen je župnik gledal za njim. | A |
bi bil iz kamna, in držal roke sklenjene za | molitev. | Na dveh kolih so prinesli razbojniki v dvorano | A |
. / . / stran 108 . / X Cerkvena večerna | molitev | je bila že končana, ko sta se dobila Juri in | A |
kvišku in skoro kričaje odgovarjali na škofovo | molitev. | Krivoverci so to ceremonijo imenovali klicanje | A |
Duha na pomoč. Ko je končal Angelik svojo | molitev, | je padel na kolena. Mašniki so zdaj strgali | A |
pri njegovih nogah in mrmraje odmolil kratko | molitev, | med katero so se njegovi spremljevalci razpostavili | A |
človeško telo kot delo satanovo in ker so smatrali | molitev | za umrle kot žaljenje neskončne božje pravičnosti | A |
je dihnil Juri in opravil v naglici zahvalno | molitev, | potem pa se je šel zahvalit svojim možem in | A |
Opat Angelus je najprej v cerkvi opravil kratko | molitev, | potem pa so se vsi samostanci zbrali v velikem | A |
končala vizitacija. Zato so menihi, čim je bila | molitev | končana, začeli odmikati mize in delati priprave | A |
dečko.« Namesto, da bi bil opravil večerno | molitev, | je opat izpraznil steklenico rujnega laškega | A |
Pokleknila je poleg postelje in opravila kratko | molitev, | potem pa odšla. Kmalu so ji sledili tudi drugi | A |
h glavnemu oltarju in se tam zatopil v tiho | molitev. | Okrog njega so stali menihi. | A |
ni več ozrla nanj. Ko je opat opravil svojo | molitev, | je podelil ljudstvu še enkrat blagoslov, potem | A |
klečali okoli oltarja in v šepetanju zaupnih | molitev, | ki jih je izgovarjalo sto in sto ustnic. Ana | A |
da mu pove vse po srcu: Poizkusili so vse. | Molitev, | božja pot, zdravila, vraže ‒ kaj je to pomagalo | A |
»Kaj?« je vprašal organist. » | Molitev! | « je dejal kaplan.»Morda je njena duša tukaj | A |
čarodej ti je učaral! On tebi kletev, ti njemu | molitev! | « Majal je z glavo, obmiroval, kakor bi začul | A |
čarodej ti je učaral! On tebi kletev, ti njemu | molitev! | « Majal je z glavo, obmiroval, kakor bi začul | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |