miza (101-200)

na vrt in se začudil. Med drevjem je stala	miza,	pri njej so sedeli dečki in pisali, med njimi	A
poskrbela, da se urede postelje za dame in pripravi	miza.	Gospa Etetka in Bajićeva mati sta si dali opravka	A
drevesom, na katerem so visele tri svetilke,	miza	s stoli.Igralci so sedli h kvartam.	A
hripav glas, obenem je zaškripala v sosednji sobi	miza	tako neznansko, kakor da je butnila vanjo kaka	A
v kateri sta dekoracijski divan in umivalna	miza	z velikim zrcalom ‒ »tramo«, je rekla ‒ igrala	A
pomočnico, najeto za ta dan. Najimenitnejša	miza	je bila ona v kotu proti kuhinji, tam so sedeli	A
hišo, kjer jih je pozdravila dobro založena	miza.	Tončka in Petra je bilo seveda treba posebej	A
Vzad je stala vrsta velikih sodov, pred sodi	miza	s posodo, za mizo se je kretal golorok možak	A
duri, stopila sta v sobo, notri je stala dolga	miza	s stoli, s stropa je visela majhna ladja, natančno	A
četrtek ima odprto do ene, ta večer je srednja	miza	dubkom polna srbske družbe in pojo neumorno	A
ugodno je poleti, je dejal, tedaj stoji ena	miza	tudi na dvorišču, majhna je, toda je pod milim	A
šla mati po večerjo. Ko je bila po večerji	miza	pospravljena, je sedla mati k mizi med otroke	A
pred katerim je stal surovo obtesan ploh ‒	miza.	Nato je sam ukresal ogenj in prižgal lončeno	A
poselsko izbo. Ob stenah so bile klopi in stoli;	miza,	težka, stara, je stala v kotu.Notri so sedele	A
predmet je bil na svojem mestu. Tudi pisalna	miza	je bila pospravljena, snopiči zapiskov zloženi	A
Čakalnica je bila polna. Okrogla	miza.	Udobni stoli.	A
in si se že izgubil, padel si skoraj do tal.	Miza,	stol in omara. Stranišče je zunaj, umivaš se	A
levem kotu ravno odhajajo. Bi vam bila tista	miza	všeč? Izvolite!	A
gospodarstvo hitro prišlo na zeleno vejo! Ja,	miza	je v redu.Bomo kar sedli.	A
Stanovali so skupaj v tesni izbi; pohištva ni bilo,	miza	in en sam stol; Jan je ležal v postelji, ker	A
bile stene prazne. Sredi izbe je stala dolga	miza,	ki je sezala skoraj od duri do okna, krog mize	A
duri do okna, krog mize so se vrstile klopi.	Miza	je pričala, da je slonelo na nji že obilo komolcev	A
smo čakali nate; zmerom je bila zate pogrnjena	miza	in postelja postlana.Truden si od dolge poti	A
skrinjam podobni, omare za obleko, na sredi ogromna	miza,	s knjigami in zvezki pokrita; vse to je dobilo	A
tesna; vse je gledalo temno in neprijazno vanj:	miza,	stoli, vlažne stene in sivi, razpokani strop	A
Poprtnjakove oči se polagoma odpirajo; stoli,	miza,	stene se zavrté parkrat v kolobaru, in naenkrat	A
je nerodno, tako da je zaropotala polomljena	miza	pred nama, položil mi je roke okoli vratu in	A
kotu. Kaj da bodo jedli, jih nikoli ni skrb;	miza	je pogrnjena in obložena, kadar zvoni poldne	A
In psa ne bo ne v izbi, ne v veži!	Miza	bo pogrnjena; zraven bo sedela mati, bodosedeli	A
je rekel sam. Ob polu petih popoldne je bila	miza	pogrnjena zanje; vsaki je prejel skodelico kave	A
stopnicah, ne na hodniku. Izba je bila prazna,	miza	pogrnjena. V tišini je slišal svoje srce, ki	A
od nesreče in bridkosti; odprt vam bo hram,	miza	pogrnjena, pripravljen stol!« Kraj gozda	A
zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta;	miza	je bila tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem	A
in je tudi ljubile niso. Tu je bila, kakor	miza	sredi sobe, kakor bele stene, kakor dremajoča	A
ni več človek, temveč stvar brez duše, kakor	miza	v kotu, kakor sivi zid.Brez preudarka, ponevedoma	A
bila že polna, ko sem vstopil vanjo. Le ena	miza,	tista beraška ob durih, je bila še prazna.Tja	A
naravnost tja. Pod bršlinom je bila zelena	miza,	za mizo je bila klop.Skozi duri in skozi gosto	A
slike, niti razpela v kotu. Sredi sobe velika	miza	in za mizo dvoje težkih stolov.V rumeno pobarvani	A
postelja, velik divan s platneno prevlako,	miza,	stol in drugega nič... Ali bodo duri zaškripale	A
mimo; vegasti leseni pod je zamolklo zabobnel,	miza	se je stresla, kozarec se je žvenketaje prevrnil	A
zapri duri. Ob durih je stala takrat okrogla	miza	in na mizi so bile rože; miza je zaropotala	A
takrat okrogla miza in na mizi so bile rože;	miza	je zaropotala in rože so padle na tla.Matilda	A
Sredi sobe je stala nenavadno velika, okrogla	miza,	a za mizo je sedel graščak v srajci in spodnjih	A
svetlo pobeljeno; sredi sobe je stala podolgasta	miza,	polna knjig in papirjev.Prav v tistem trenotku	A
sonce je pripekalo. Izginila je belo pogrnjena	miza,	zaželel si je vodé.Ozrl se je naokoli in zdaj	A
ko je prihajal iz šole: ”Morda je zdajle vsa	miza	polna dobrih stvarí; mati se smeje od veselja	A
komaj pokusila dobre stvarí, ki jih je bila	miza	polna, celó prelepe velike ribe se ni dotaknila	A
jaz sem!“ Ni ne klical, ne ukazal, pa je bila	miza	pogrnjena pred njim.Tolste, bele roke so v mehkih	A
stran 61 . / Ljudjé, svatje, za nas vse je	miza	pogrnjena; nikomur ni sila, da bi stal na pragu	A
storilo ob teh pozdravih, kakor lačnemu, kadar je	miza	pogrnjena, kakor žejnemu, kadar je čaša napolnjena	A
polomljeno pohištvo. Zdaj je bila v izbi postelja,	miza	in stol; stene so bile čisto prazne, še razpela	A
pogledala na mizo?“ Težko obložena je bila	miza	z jedjo in pijačo; iz tenke visoke vaze so cvetele	A
”Odpri!“ ”Ne morem,	miza	stoji pred durmi, ker ni ključa.“ Tiho je	A
strop, toda prostrana je bila in vsa prazniška.	Miza	je bila pogrnjena z belim prtom, na mizi je	A
tesnejšo izbo. Tam je stala ob oknu pisalna	miza,	na nji cvetice v dveh malih lončenih vazah,	A
”Sedite in molite! Poldne je,	miza	je pogrnjena!“ je zaklicala Hana iz kuhinje	A
naletavati v gostih, drobnih kosmih. Svatovska	miza	je bila vsa polita, prt je bil razmočen, kakor	A
ji je kakor senca, kakor prazna stena, kakor	miza	in stol.Če je govorila z njim, se ji je zdelo	A
tvoje stene, da se narahlo zganejo rdeče rože.	Miza,	kjer sem pisal, še diši po čaju in po cigaretah	A
Dvoje postelj z zakrpanimi rjuhami in odejami,	miza	pri oknu in stol in ogromna zelena peč v kotu	A
in mraz je bilo v izbi, kjer je ležala Tinka.	Miza	je bila primaknjena k njeni postelji in v predalu	A
šel počasi pred njim v veliko belo sobo; dolga	miza	je stala sredi sobe, stene so bile prazne, samo	A
črnilom politih klopí, pred njimi grobo obtesana	miza	z eno kratko in tremi dolgimi nogami in za mizo	A
svetilko; stala je predaleč od njega, na mizi; in	miza	je bila oddaljena tri korake ...Bližalo se mu	A
zatohlo, temno izbo. Nič pohištva ni bilo tam;	miza,	stol in postelja z umazanim, zakrpanim perilom	A
nikoli še srečnega človeka. Pod oknom je stala	miza,	vsa pokrita s papirjem, knjigami, krušnimi skorjami	A
bili vsi oprašeni. Dela je culo na mizo in	miza	je bila precej vsa bela in nedeljska.Francka	A
je, kamor je pogledal: zibala se je nalahko	miza,	kakor da bi bil kdo spodaj in bi jo dvigal s	A
podoba, v kotu polomljena postelja, pri oknu	miza	in dvoje stolov, ob peči klop.Omare, skrinje	A
prijazne sobe, prijazna gospodinja, belo pogrnjena	miza	in gorka večerja na mizi - mir v srcu in naokoli	A
dvoje nerodnih stolov s pohabljenimi stolicami,	miza,	rdeče pobarvana skrinja poleg ogromne peči in	A
da pride in da ji prinese ljubezni. Tista	miza,	ki je sedel za njo, je bila kakor blagoslovljena	A
kdaj videl. Zadaj ob steni postelja, ob oknu	miza,	pred mizo stol, kraj duri starinska zofa.Sorodne	A
sedma, odbila osma ura, toda bilo ni nikogar.	Miza	je bila pogrnjena, lepo razvrščeni so stali	A
Marko pa ni prašal po imenu in rodu: - »	Miza	je pogrnjena, na, pij in jej!« Pa so	A
/ stran 35 . / povede v izbo. V izbi je že	miza	pogrnjena, sočne pečenke in rumene potice vabijo	A
mi, kje je hiša moje tete Agate; tam je zame	miza	pogrnjena in postelja postlana« - Starka	A
debel in sit, ti, ki je pred tabo pogrnjena	miza	in poln kozarec in ki se ziblje pod tabo mehka	A
zaplešejo po dolinah? In kje je tista široka	miza,	kjer sediš ti sam: v dlaneh ti počiva glava	A
Čemu živiš? Še klop nisi, še	miza	ne za nobeno rabo; prah, ki se zbira na tleh	A
stran 90 . / Sredi dvorane je stala kamenita	miza	na oblem, gladkem kamenu.Za mizo je sedel kralj	A
stol, ki sem sedel na njem pozno v noč; pisalna	miza	z belimi papirji, ki se svetijo iz teme; nad	A
- vse je bilo lepo pospravljeno, prazniško;	miza	je bila nedeljsko pogrnjena, v vazi so bile	A
pisano plahto pregrnjena; sredi izbe pa je stala	miza	in za mizo en sam stol. Na tistem stolu je sedel	A
potoku se je bil udomil; toda čudo nečuto: prej,	miza	na sredi, slama na tleh, stene jetniške - zdaj	A
do mize; tla so se mi zibala pod nogami, in	miza	in stoli, vse se je čudovito majalo pred menoj	A
sem na stol z rokami in vsem gornjim životom;	miza	se je stresla, in svetilka je zažvenketala.	A
sem na klanec kakor iz okna v pritličju. Moja	miza	je stala tik pred širokimi vratmi in če sem	A
svojo izbo; prazna je bila, temna in neprijazna.	Miza	pred oknom je bila vsa pokrita s knjigami, knjige	A
napravljena večerja. Soba je bila velika in prazna,	miza	je stala kakor sredi poljane, stene so bile	A
kotu ne. V veži in na tleh je po pravici naša	miza!	“ Šepavec se je ozrl po izbi, ki je bila gluha	A
sva mož in žena!“ Sédla sva tako, da je bila	miza	med nama.In sva jedla in pila.	A
ornamenti, - dva visoka, nerodna stola, - velika	miza,	ki je bila morda nekdaj bela, a je zdaj na Bog	A
”Tam visi, poleg omare ... Blizu tu je	miza;	da bi le do nje prišla; samo dva koraka.“	A
je vse od dima okajeno. Na sredi izbe stoji	miza,	katera ima samo tri cele noge, a četrta je podprta	A
na sredi ubito; ob eni steni zofa, pred njo	miza	in dvoje stolov; na drugi strani postelja in	A
pokrajino, razstrto pod čistim nebom, kakor bogata	miza	božja.Vse mu je bilo novo, tuje in tako čudežno	A
je ozrl na mizo kraj peči, je ves obstrmel.	Miza	je bila pogrnjena s čistim belim prtom, na prtu	A
dolga in troje široka. Postelja je bile v nji,	miza	in stol, nič drugega.Miza pa je bile vsa polna	A
Postelja je bile v nji, miza in stol, nič drugega.	Miza	pa je bile vsa polna; ogledalo, škatle in škatlice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani