miza (201-300)

bo glodal do smrti. Drugače pa je kakor tale	miza,	še manj; ne sebi ni potreben, niti drugemu nikomur	A
počasi se je pomikal kozarec po mizi in tudi	miza	se je pomikala z njim.Ali prijetno mu je bilo	A
nasmehnila, kakor si se bil ti zdajle nasmehnil!“	Miza	se je sunkoma okrenila, tudi stene so bile nenadoma	A
sesal... Vse je že pripravljeno, o Peter Novljan,	miza	je že pogrnjena novi družbi ... ali gostov ni	A
balkon, križi v ograji pa so pozlačeni; tudi	miza	je že pogrnjena, da boš pil in jedel in v izbi	A
potem je dala Katra celo za vino. In tako se je	miza	okoli nje napolnila, in soba je odmevala od	A
slovesno: »Stoji zlata gora, za zlato goro zlata	miza,	za zlato mizo sedi sveti Šempav.Bolezen davica	A
Dijakonov tajnik je glasno vzdihnil. Vsa	miza	je posluhnila. »Kaj pa je?	A
bolezen: ‘ Tam je zlata gora, za zlato goró zlata	miza,	za mizo sveti Šempav.Bolezen davica, pusti nedolžneg	A
V kotu je bila nizka postelja. Ob postelji	miza.	Na mizi je ležal prevrnjen vrč vina.	A
starinske slike neznanih mož, stara pisalna	miza	in čudne omare. »Vse to je Glavarjevo	A
polkovniku gologlave straže ni dopuščeno, da sta mu	miza	in skleda prva skrb.In vzeli so mi ga, pater	A
pritrjajo in majó s tolstimi obrazi, da je videti	miza	sodniška kakor pomladanska njiva, kjer giblje	A
so pričeli cepati v hišo in naenkrat je bila	miza	zasedena.Gospodinja je hitela po večerjo.	A
izročil bel listek, na katerem je bila narisana	miza	v obednici.V tem narisu je bil zaznamovan sedež	A
oprave, pod katero se je upogibala cesarska	miza.	Nasproti so mu švigale še celo iz črne paličice	A
nadstropju. V mali, nizki sobici je bila velika	miza	z belim prtom pregrnjena in videlo se je, da	A
pivnici pa so dijaki kakor besni poskakali izza	miza.	Gospod Quintus, ki je medtem že davno vtaknil	A
sedel je k mizi vladar sam. Njemu se je pogrnila	miza	v škofovi palači; bila je to dolga miza, ali	A
pogrnila miza v škofovi palači; bila je to dolga	miza,	ali pri nji sedel je sam Leopoldus, in dedni	A
debli. Pod njimi v senci se je skrivala majhna	miza	in klopi. Tu sem je bila prišla Meta tisto popoldne	A
je to prav revno bivališče: nekoliko stolov,	miza,	na njej pisalno orodje; nekaj knjig in mnogo	A
se mi je v glavi, zavrtela sta se okrog mene	miza	in strop in Kristus v kotu. Ko sem se zavedel	A
prostorni veži je bila pripravljena dolga široka	miza,	h kateri so na večer prihajali loški gospodje	A
dosti brigal nespametni moški spol, Plesali so.	Miza	je bila obložena kakor pri svatovski pojedini	A
in tudi neznatna postelja. Pri oknu je bila	miza	in nekaj stolov okrog nje.Na enem je sedel novi	A
na štiri vogle ograjeno sodišče; tam je bila	miza	za sodnike in pa vzvišen oder, ki se je lahko	A
Ljubljane. Za njega je bila pripravljena posebna	miza,	in sicer v oddaljenemu kotu za ograjo.Proti	A
trpinčili jetnike in jetnice, dokler ni bila	miza	naložena z različnim železjem, ki se je neprijetno	A
ondi izlivata druga v drugo. Zopet je stala	miza	za sodnika in njegove asesorje.Vsi so že bili	A
tej strani! In pili smo ga, da je bila cela	miza	mokra! Če je prišla ona pome, pa sem jo sprejel	A
V kotu nasproti vrat je bila precej velika	miza	iz javorovega lesa, ob njih stoli in klopi:	A
zlata gora, na zlati gori je zlata	miza,	za zlato mizo sam sveti Lukež sedi	A
tu je bilo jesti dosti, piti dosti, da se je	miza	kar šibila, in je res teklo z nje.Kajti Košutnikov	A
koče, ker tam je gosposka postelja, politirana	miza	in kar je treba; stenic pa tudi ne bode, ker	A
smejal in bo dobre volje in za praznike bosta	miza	in polič polna. Na ozarah ga je ustavil: »Joža	A
Zraven so se postili. Čez praznike pa sta bila	miza	in polič polna.In na veliko soboto je Podlipnica	A
DVANAJSTO POGLAVJE PLANINE SE PRAZNIJO	Miza	pod smreko pri rodinski koči na Jezercih je	A
grajskem dvoru danes velikanski sod vina in dolga	miza	mesa, kar se ne dobó vsak dan. Pred omenjeno	A
odznotraj prostorna; javorova, že malo črviva	miza	je bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj za	A
pod velikim zrcalom je bila pa pogrnjena dolga	miza	in na njej so stali trije veliki šopi cvetic	A
bi se bila ona branila; tu pa je stala široka	miza	med njima in krasne rože na njej so tako mamljivo	A
naglimi koraki proti logu. Debela kamnita	miza	je stala pod dvema košatima drevesoma in nekoliko	A
in dela klobuk na glavo. Vse, soba in sveča,	miza	in zrcalo, vse se je vrtelo pred njo. Pa tu	A
veliko sobo, sredi katere je stala pogrnjena	miza	s polpraznimi steklenicami in drugimi ostanki	A
si je vsega dobrega, česar mu je podeljevala	miza,	in zadovoljen, jako zadovoljen je bil. In ko	A
stojita dve lipi, v sredi med njima pa kamnita	miza,	nagnjena na stran, tako da ni moči kozarca postaviti	A
Odidejo takoj v gorenjo sobo, kjer je bila	miza	že popolnoma pripravljena za obed.Miklavž je	A
žejen, da pa ni za vsakogar, ki tišči k mizi,	miza	tudi pogrnjena.Torej se pri tej mizi pehamo	A
še ne misli nanje. Na polici bo pač knjiga, a	miza	ne bo pogrešala kruha, ki bo celo boljši od	A
rok je seglo v kup in v nekaj sunkih je bila	miza	prazna. Tako so potekali dnevi, potekali meseci	A
vendar je že zopet vse oprašeno. Velika javorova	miza	v kotu: ne zdi se ji še dovolj bela, dasi jo	A
po vsej dolini. Vse je bilo že pripravljeno;	miza	z belim, tankim prtom pogrnjena in na nji se	A
častitljivo je stala tam v kotu vélika javorova	miza,	z belim prtom pogrnjena. In na mizi je stal	A
planjava. Na sredi planjave je stala silna kamnitna	miza,	okoli nje pa borni čevljarski stolčki za goste	A
razsvetljen hram, v katerem je stala pogrnjena	miza	in nekoliko stolov. Vekomir vzame iz omare rumene	A
rusko lošad, pes sobaka, denar denga, oko glaz,	miza	stol, naš stol pa stul itd.Tudi Aleksander se	A
svatbe. Na vsaki strani odra je stala dolga	miza,	okoli obeh je sedelo vse polno deklet in fantov	A
znal že tako coprati, da je treba samo reči:	Miza,	rihtaj se, pa so priskakale tisti trenutek sklede	A
je Rusija večidel ravna zemlja, skoraj kakor	miza.	Veste, mi pa smo bolj hribovci.	A
sili, naj pije hitreje in več, saj ga je polna	miza;	ker se drže tako kislo drugi gostje, naj se	A
črn most. Most je bil po sredi gladek kakor	miza,	ob krajih pa nabit z velikanskimi žeblji.Nad	A
Tedaj se je ozrl Kekec po širni izbi. Velika	miza	je stala tam sredi, okrog nje pet stolov.Še	A
je odvedla v veliko izbo; sredi nje je bila	miza	pogrnjena z rdečim prtom.Miza je bila polna	A
sredi nje je bila miza pogrnjena z rdečim prtom.	Miza	je bila polna najslajših jedi, da se je kar	A
gospodar. Na vsaki strani glavnih vrat kamenita	miza,	podolgovato rezana, z lesenimi klopmi.Nad mizami	A
244 . \/ Domača hiša, peč in oče, mati ter	miza	v sobi, topel hlev in živina mu hodijo pred	A
ena visoka omara za obleko, med obema oknoma	miza,	okoli nje stoli, ob steni nasproti vratom dve	A
kakor sapa in jasno pred njim je stala le ozka	miza,	kjer so ležala dozdaj trupla vaških ubožcev	A
In pohištvo, stari razdrapani stoli, izjedena	miza,	posoda po policah, izglojena kuhalnica v žličnjaku	A
neudobno se je počutil. Stol se je zdel previsok,	miza	prenizka, za noge ni bilo nikjer pravega mesta	A
igral klavir, je imela predsobo. Tu je stala	miza,	star klavir, nekaj stolov in stara rdeča zofa	A
in stara rdeča zofa. . / . / stran 243 . /	Miza	in klavir sta bila temno siva od prahu, ki ga	A
razgledati. Tam ob steni stoji omari podobna	miza,	ob nasprotni steni enaka miza in med oknoma	A
omari podobna miza, ob nasprotni steni enaka	miza	in med oknoma tudi tako.Počez po sobi se širi	A
oknoma tudi tako. Počez po sobi se širi navadna	miza	in za tisto stoji tisti mladi, dolgi in bledi	A
sobi, v katero so bila vrata vedno odprta.	Miza	pred njim je bila zeleno prebarvana in nenavadno	A
usnjeni zofi, jaz na stolu in med nama stoji	miza.	Jaz sem fant in ona je žena.	A
hipoma tako žalostno, kakor še ni bilo nikoli.	Miza,	stoli, postelje, omara, peč, strop, slike na	A
njem od pete do temena. Na sredi je temnosvetla	miza	s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje naslonjači	A
sveče, in dobrovoljni mesar ukaže: Ravnaj se,	miza!	Krčmar, prinesi ravno toliko, kakor si dozdaj	A
tik njega stoji pleten koš, ki je visok kakor	miza.	»O!« pozdravi s košatim glasom.	A
skoči Žitnikova sestra k zofi, pred katero stoji	miza,	zgrabi kopo perila, ga nese v sosednjo sobo	A
hipoma tako žalostno, kakor še ni bilo nikoli.	Miza,	stoli, postelje, omara, peč, strop, slike na	A
njem od pete do temena. Na sredi je temnosvetla	miza	s prelepo izvitimi nogami, a okoli nje naslonjači	A
skoči Žitnikova sestra k zofi, pred katero stoji	miza,	zgrabi kopo perila, ga nese v sosednjo sobo	A
prisede k njemu v krčmi, če ni slučajno nobena	miza	prosta.Tega, kar on sam zase misli, kar se godi	A
je imela pri rokah, vse mu je prinesla, vsa	miza	pred njim je bila nemudoma založena kakor pri	A
dolga klop, ob njej enako dolga in nepregrnjena	miza	in za njo zopet klop.Zadaj tik vrat na levi	A
rekli včasih Podlipnikova Tina. Zadaj za hišo je	miza	in klop, tja sedeva, razdeliva in se pokrepčava	A
Sedita si nasproti.	Miza	stoji ob zarošenem oknu.Na sosednjem stolu čez	A
velikanskimi šopki. Pod drevesom je okrogla kamnita	miza	s klopmi.Zdaj ve, da hodi po domačem svetu in	A
hrastove deščice. Sredi sobe je stala velika	miza,	okrog katere so se vrstili črni stoli z modro	A
zarjavelih mečev. Pri oknu je stala majhna črviva	miza,	poleg nje pa širok, s črnim usnjem prevlečen	A
nejevoljno širil nosnice. Ob zidu sta stali nagnita	miza	in polomljena klop.Na tleh je bila nastlana	A
stala velika železna omara, sredi sobe pa nizka	miza,	na njej ura na pesek, rovaš in računska deska	A
telefonom, ki je črn, in robom plošče, kjer se tudi	miza	konča.Mapa ima v zgornjem desnem vogalu majhno	A
okrogla mehka preproga, na nji pa okrogla nizka	miza.	Za njo sedijo v črnih oblekah in z belimi ovratniki	A
predprtom brišejo vroče lice; pred njim pa se	miza	šibi pod skledami, v katerih več žlic prostora	A
sedelo mnogo njemu popolnoma neznanih ljudi.	Miza	se nagne, sklede pa se začnejo kotaliti ž nje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani