mirno (201-300)

odgovornosti za življenje dveh poškodovancev.	Mirno	je poslušala moje mnenje in odločno rekla:	A
že pet let vajenec v tem cehu!« sem odvrnil	mirno.	Tisti čas je prišel oče na vrt in povabil orožnika	A
pred nedavnim časom dobil zdravilo za spanje.	Mirno	je dihal, po velem obrazu je imel razlit pokoj	A
ne boš čutil niti najhujše burje!« Oče pa je	mirno	nadaljeval: »Že vem, kako je z mojimi močmi	A
Ne zavračam in ne sprejemam,« sem odgovoril	mirno.	»Hodiva vsak svojo pot kakor doslej!«	A
bolnico. Takrat se je poškodovancu, ki je dotlej	mirno	dihal in časih bruhnil kose strjene krvi, odprlo	A
je vzdihnil. »Poziv na napačen naslov!« sem	mirno	odvrnil in si umil roke.Pokadil sem cigareto	A
mislite končati?« je še vprašal in držal naprej	mirno	in nepremično. Začudil se je operater in velel	A
Hvala Bogu in vam za vse, tudi za trpljenje!«	Mirno	je živel mož še dolga leta s tremi svinčenkami	A
ženske, ne za može mojega kova.« Narekoval sem	mirno	dalje, kakor da sem preslišal njegov ugovor	A
pljunil. Preveč sem bil zdelan, da bi mogel	mirno	spati.Zgodaj sem se dvignil in odšel v Staro	A
do bolnice?« sem vprašal nestrpno. Mož se je	mirno	ogledoval po zvezdnatem nebu in malomarno odvrnil	A
v sobo; hribovka in njen nepridipravček sta	mirno	ždela drug poleg drugega; na stolu poleg postelje	A
razdražen spričo nepričakovanega zmerjanja, a je	mirno	počakal konec mojemu izbruhu. Priznal je, da	A
bi odjenjala krčevita napetost; vendar sem se	mirno	zanesel na babico; mene je čakalo drugo delo	A
obrne na pot resnega in pametnega življenja.	Mirno	je poslušal naše dobrohotne nasvete, dokler	A
najmlajši otrok pa, hči edinka, mu ne daje	mirno	spati že od božiča.Dekle samo je, kakor je prav	A
požirek navzdol. »Zdaj pa dihajte, globoko in	mirno!	« Poprej je bolnica mene bodla z očmi, zdaj sem	A
vzdigovalo se ji je in kolcalo na glas. »Mižite in	mirno	dihajte!Tako!	A
pogled in neizprosno poveljevanje: »Dihajte,	mirno	in globoko!« sta zalegla, da se je želodec pomiril	A
Povedali sta mi, da je juha že gotova, da bolnica	mirno	počiva in dremlje, gospodar pa krepko »drnjoha	A
gospodar pojutrišnjem zglasi s poročilom. Mož je	mirno	godel svojo enolično pesem na skrinji naprej	A
pripomočki in lastno močjo obvladoval bolezen	mirno	in potrpežljivo. Prve dni bolezni so bile precejšne	A
hotel Toni odgovarjati; pa se premisli in stopa	mirno	dalje. Janez kriči za njim:	A
strinjale, da morajo ‒ z namenom, da bi zagotovile	mirno	rešitev ‒ v celoti spoštovati naslednja načela	A
tračnicami in žerjavi, zato na cesti ni ljudi. Vse	mirno.	Nobene nevarnosti.	A
stolpu. Tam je zbrana gruča ljudi, in tako	mirno	gredo mimo prekel, ki so na zidu in po tleh	A
zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki	mirno	gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti	A
hast du gesagt?« »Saj ste brat moje mame,« je	mirno	rekla Mici. Oni pa, otroci, niso prav nič vedeli	A
vzeli milo, se je bila že obrnila in začela	mirno	točiti vodo v posodo. Mizo bo umila.	A
In tudi Vlasta je bila spet pri zavesti in je	mirno	sedela in krotko buljila predse. »Kdo je bil	A
Teden dni.« »Vsemu trgu pokaži,« je	mirno	rekla žena. Tedaj se ni brzdal več: »Ti me boš	A
se jih je to bolj malo prijelo, ker je vas z	mirno,	preprosto zvestobo svojemu poreklu kakor zdrav	A
niti srda niti mučnega dvoma ni v njem, samo	mirno	sprejemanje vtisov, ki prihajajo iz vseh smeri	A
nič,« je rekel in se nasmehnil. In naprej je	mirno	ležal.Zdaj je bil miren zato, da jo bo s tem	A
In čeprav ga je nekdo sunil od zadaj, je Jean	mirno	obvezoval dalje.Tedaj sem se nasmehnil, kakor	A
čeprav je še zmeraj pred pečjo. Vendar govorí	mirno,	brez zanosa in želje, da bi pretresel in ganil	A
prišli na vrsto tisti s flegmonami; čakali so	mirno	in obračali oči za nami, ko smo nesli mimo kockasto	A
bolnike samó obrnila. Dopoldne je bilo potem	mirno.	Na mizi, pod oknom, so bili termometer, zavoj	A
pločniku, kakor da sta okoli njiju samó sneg in	mirno	sončno ozračje.A vendar so bile tam majhna mlekarna	A
ampak mene, ki sem bil njihov bolničar, in	mirno	sedeli.Tedaj sem mu rekel, da ne prevzamem odgovorno	A
vsaj hitro hoditi. Morebiti tudi ne, ampak sem	mirno	šel svojo pot in varoval v dlani robec kakor	A
dva v trikotnik zbita kosa lesa. Kleno telo	mirno	stoji, obraz je trpko zbran in odsoten. Veke	A
in jedli smo vaš kruh preprosto kakor grobar	mirno	pospravi kosilo, ki si ga je zaslužil s svojim	A
bolničarja, ki se dotika mrtvaka, ga sprejema	mirno	in preprosto, kakor da se je za tak, takó nemogoč	A
Zato počasi. Obleci se lepo	mirno,	zapni počasi sandale in počasi zavij kopalne	A
čuti, da je že docela uvideven in zbran; in	mirno	sedi na robu postelje in je zamišljen kakor	A
doma!« »Veliko nas je, ki takó govorimo,« je	mirno	rekel. A ona, ko da ga ne posluša.	A
petnadstropne hiše. »Bo že prišel domov,«	mirno	pravi prodajalka. Pa zraven mož, ki ima v veliki	A
ji tudi on pove svojo besedo. A zdaj neznanec	mirno	in zbrano govori, Malka pa posluša kakor telo	A
pogledu na črno vdolbino pa mu je zdaj samo všeč	mirno,	skoraj blaženo ugodje, da se polno in do kraja	A
zločinski mrč v stvari. »Zdaj človek lahko	mirno	sodi,« je trudno rekla.»Tedaj je bila v nas	A
»Saj. A takrat nismo mogli takó	mirno	premišljati kakor zdaj ti in jaz.« »Mlad, dvajsetlet	A
in Maks ga je z ozkega hodnika opazoval, kakó	mirno	leži.A obenem, si misli, to mirovanje njegovega	A
potrpljenja, dragi. Tu je treba zdaj lepo tiho in	mirno	čakati na pravi trenutek.« Škilil je vanj s	A
hrbet k zidu, da bi se je ubranil...« »Da,« je	mirno	rekel Maks.»A nisi sam, ki si moral skozi to	A
Tudi jaz sem bil v zavodu,« je rekel Maks in	mirno	otresel pepel s cigarete.»Pet let.«	A
»Kakó?« je vprašal Maks. »Da so vse	mirno	šle, ko je prišel ponje in da ni nobena jokala	A
bolničarja, ki se dotika mrhovine, jo sprejema	mirno	in preprosto, ko da se je usposobil v nekem	A
votlem zemljinem telesu. Vse okoli pa gmajna	mirno	ždi v jesenskem soncu, ki vžiga reju liste,	A
Kar tako. Morda zato, ker ona	mirno	leži in je ravna z gmajno.Ko da je gmajna z	A
je prišel tja, da bi jo sedé nazadnje lahko	mirno	poslušal.In kadi.	A
razdraženost. »Zares si izredna,« je kljub vsemu	mirno,	skoraj znanstveno rekel. A bilo je, ko da ga	A
kakor rojstvo sveta. Jezero je bilo prazniško	mirno	in svetlo.In z Enricom sta se srečala prav na	A
Nemirno se je obrnil. A prav tedaj je pridrvel	mirno	kolesar. »Tudi tod se vozijo,« je suho zamrmral	A
ki se gnetejo in viharno ploskajo, ko se vozi	mirno	diktator.V avtu stoji z nabreklimi prsmi, one	A
sinjo luč. »Naslov ni pomemben,« je potem	mirno,	skoraj vdano rekel.Težko mora biti, pisati takšne	A
najslajšo človeško sposobnost. Tako je že zarana z	mirno	napetostjo začel osnutek nove vasice ob tržaški	A
zgodilo pred tremi leti. Smrt namreč lahko čisto	mirno	ostane na delu v tebi kakor niti temne tkanine	A
zasvetila poredna iskrica. A njegov pogled je bil	mirno,	a zaskrbljeno uprt vanjo, tako da so nji kakor	A
odtegniti svoji zapestji; a njegove roke so jo	mirno	držale.Sedel je zraven njenega pasu, hrbet pa	A
je oči in jo ulovil za gleženj. »Sédi,« je	mirno	rekel. Luciana je molčala in sedla.	A
ali prijateljica. Oče je stal ob ograji in	mirno	kadil pipo. In ves čas, kar je trajala vožnja	A
ves ta čas so pihljali vetrovi in noč je tekla	mirno	- in ko je legel, je bila ura tri.Ležal sem	A
Bridko je donela trobenta in na sinjem nebu je	mirno	plaval bel oblak. A šele kasneje.	A
a je tako!« je prikimal Peter Majcen. »A kar	mirno	se popraskajte!Če sam tega ne razumem, tudi	A
že za hišo? - Ne, za hišo me ne čaka, - je	mirno	rekel Temnikar in stopil v mrak za vežnimi vrati	A
Saj je vendar zima! - je	mirno	odgovoril in si začel oblačiti plašč.	A
nisem šel še nikdar s sekiro v grmovje? - je	mirno	vprašal in potegnil s trdim palcem po ostrini	A
In pametno?... In zdaj lahko	mirno	grem... - Krepko ji je stisnil roko, se hitro	A
potrebovali smrt, kar tegale pošljite in ... in boste	mirno	doma dočakali trobente sodnega dne!«	A
dolge in polkrožne njive cvetoče ajde, ki je	mirno	žarela v svojem rožnatem nadihu, kakor pozimi	A
žarela v svojem rožnatem nadihu, kakor pozimi	mirno	žari zasneženo pobočje v zahajajočem soncu.	A
prsi in obsedi kot topla golobica. On leži	mirno	in gleda v nebo, ki po njem plava bel oblak	A
Oženil sem se res mlad. In s Tilčko sva	mirno	živela v tej samoti.Zakaj naj bi se bil pretepal	A
Tako kakor bi bila morala že zdavnaj! - je	mirno	odgovorila Temnikarica in se nad njegovo glavo	A
prekleta strešnica. - Ne, nismo več sami, - je	mirno	odgovorila, ne da bi trenila z očmi.	A
stoji tvoja nemška smrt! - je rekla prav tako	mirno	in z roko pokazala nad njegovo glavo.	A
- Tvoja nemška smrt ima veliko psov, - je	mirno	rekla Temnikarica.- In vseh vrst vas je.	A
prazne tišine. - Kako, da me nisi zadel? - se je	mirno	oglasila Temnikarica. - Molčite! - je	A
Ko je prišla do Preklete strešnice, mu je	mirno	rekla: - Zaplatarjev, nikar se tako	A
nečloveško zastokal. - Ne stokaj, sirota! - je	mirno	rekla Temnikarica.- Nič hudega ne bo ...	A
Usmilite se me ... - Ne kriči, nesrečnik! - je	mirno	rekla Temnikarica, ne da bi odprla oči.- Saj	A
oglasila, bi bil ostal v sobi in bi nemara zdaj že	mirno	sedel za mizo in pisal.In potem se je oglasila	A
Ata, zaigrajte!« »Kaj bi se ne slišala!« je	mirno	rekel starec. »Trobenta je trobenta...	A
začudil. »Nemara pa se ji je že privadil,« je	mirno	zategnil.»Saj veste, uho se počasi privadi...	A
seveda, kar lepa dolinica je ...« »Vse je tako	mirno,	tako čisto in lepo: travnik, potok, tolmun in	A
reci gospodu, naj ostane!« »Ostanite!« je	mirno	rekel otrok. »Ostanite!« se je oglasila	A
»Ne, še ni. S teto Zmago se pogovarja,« je	mirno	povedal Jankec in z roko pokazal v dolino.	A
končal!...« Peter Majcen je pomolčal, nato pa je	mirno	vprašal: »Ali jih je izdal?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani