lok (61-160)

oprtani z loki in puščicami. Pograbil je največji	lok	in si vrgel težak tul na hrbet. »Konje na suho	A
zakričati nisi utegnil, še pomisliti nisi mogel na	lok,	zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z	A
ves poln sladkega vonja, kipečega iz leh in	lok,	je božal Alešu lica ...Kaj pa je počel Aleš v	A
tja drži!“ Pokazal je proti nebu - svetel	lok	je bil tam razpet, topeč se v razbeljenem srebru	A
zvoniku je zvečalo, kakor da bi drgnil plašen	lok	narahlo in v dolgih presledkih po debeli struni	A
ljudstva! Kadar jih objamejo tvoje roke, zapleše	lok	po strunah, bodo pijana vsa srca, pijane vse	A
Silne gosli je zibala v levici, desnica pa je	lok	držala.Tako je lomastila senca preko zemlje	A
srce. Nagnil je glavo, zazibal je v desnici	lok	in je zagodel.Takoj se je zgenilo v mrtvi hiši	A
pobožal tista rdeča, vroča lica. Takrat se je	lok	ponevedoma dotaknil strune in jeknilo je, kakor	A
pomislil Kurent. Vzdignil je gosli, narahlo se je	lok	dotaknil strune; kakor iz velike daljave, od	A
žalostno pridigo; zazibal je gosli, vzdignil je	lok.	Pesem je zapela preko črne doline.	A
Kurentu je vztrepetala desnica, ki je držala vitki	lok;	zapela je pesem tako vesela, kakor jo le koprnenje	A
levici je zibala gosli, v desnici je držala	lok.	In njena pesem je bila kakor posmehovanje ubogim	A
razbeljeni žar svojih teles, so najeli gosli in	lok,	da bi zaglušili vriskajoči krik poželenja, ki	A
dišečih njiv, nikoli več prostranih, zelenečih	lok;	vse je utonilo, za zmerom ugasnilo za gorami	A
več ne spoznale tistih dišečih njiv, zelenih	lok,	šumečih gozdov; tujca bi pozdravila tujina,	A
spuščale globoko v podóčje. Drugi dvakratni	lok	je rezal lice podólž ter zatonil v kotu pod	A
povesila je glavo in ni več videla ne zelenih	lok,	ne košatih kostanjev. Do sobote je domovala	A
gore, vsa noč gori! Silen, žareč, plapolajoč	lok	od svete Ane do Rožnika, od Preserja preko Borovnice	A
mlaji, preko ceste pa se je bočil veličasten	lok,	z zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo	A
nadaljnji beg, a s svojo glavno silo ustroji	lok	in strne okrog turških praporov obroč.Dušman	A
seveda ni mogel požgati. Vzela sva vsak svoj	lok	in se zapodila na veliko odpravo razdiranja	A
do župnišča, navadno pa sem naredil še daljši	lok	čez travnike in skozi sadovnjake, sem to pot	A
njegovem zelenem vejevju je tičal človek. Napet	lok	je bil položil po svojih kolenih in sedaj je	A
opletala kamnita sekira. Prek hrbta pa sta visela	lok	in tul. Ostrorogi je obstal, razširil svoje	A
možitev. Ostrorogi Jelen je skril sulico,	lok	in tul v gost grm. Vrnil se je nazaj na jaso	A
poskočil na travo. Hitro je poiskal sulico in	lok	in stekel po strmini navzdol proti jezeru.Mudilo	A
Potem bi težko sledil soma. Pregledal je še	lok	in puščice in sulice in si pripravil tudi sekiro	A
odmotavala. In ‒ kakor bi sprožil najbolj napet	lok,	je vzdrhtelo Jelenovo telo.Ost je siknila skozi	A
ni ljubilo dvigniti se in seči po puščico in	lok.	Sonce se je nagibalo že k zatonu, ko se je Jelen	A
prihuljil za ovele veje breze. Pripravil je	lok	in potegnil iz tula na hrbtu puščico, da jo	A
Ostrorogi se ni premaknil, dasi ga je mikalo napeti	lok.	Nak.Sam sebi bi delal škodo. Nak.	A
Prvi hip je res hotel seči po puščico in napeti	lok,	pa si je brž premislil. Ostrorogi je stal nepremično	A
začel jezljivo bevskati. Ostrorogi je segel po	lok.	Popravil si je na neokretni roki z jermenom na	A
kaj naj ukrene. Že je pričel počasi dvigati	lok,	da izstreli puščico kar na dobro srečo, pa mu	A
Ostrorogi je pa počasi, komaj vidno, napenjal	lok.	Ris je obstal in se prihuljil.	A
oglašali vedno bliže. Ostrorogi je pripravil	lok	in puščice in pustil, da je veter sam gnal drevak	A
spoznal, da lete naravnost proti njemu. Napel je	lok.	Ujel je zadnje trenutke.	A
Vrsta pelikanov se je vedno bolj zgoščala.	Lok	je postajal čimdalje ožji, skoraj v krog so	A
drevak. Jelen je stal na rilcu in držal v rokah	lok	in puščico. »O!« je vzkliknila Kodrolaska.	A
orožje vzemi s seboj.« Ris je segel po svoj	lok	in tul.Kodrolaska mu je pa dala še eno izmed	A
drogom pognal drevak. Potem je naglo segel po	lok	in potegnil iz tula puščico.Pa ni napel tetive	A
trdo prijel sulico. Ozrl se je še enkrat na	lok	in tul.Oboje je bil prislonil ob grm tik sebe	A
stran 241 . / Oba sta brž položila puščico na	lok.	Topot in hrumot losov sta se bližala in postajala	A
omandrati bi utegnila koga težka divjad. Pograbil je	lok	in tul in stekel proti jezercu.Prišel je ravno	A
so se zabliskale oči. Pograbila sta vsak svog	lok	in tul in že narahlo odrivala lino v steni proti	A
premagati, da bi ne poskusil sreče. Pripravil je	lok	in puščice in čakal.Labodi so se mu lepo približeval	A
lepo približevali. Že je položil puščico na	lok.	Takrat pa ‒.	A
čeprav se mu jo je hudo škoda zdelo, in sulico in	lok	in puščice in bodalo in nožič iz nereščevega	A
meniti za svojega najmlajšega sinčka. Vzel je	lok	in odveslal v plitvino pod izlivom Dolgega potoka	A
se branita. Bilo je, kakor bi kdo nategoval	lok,	trdno odločen, da ne odneha prej, dokler ga	A
Trdo je prijel Piščalarja, mu potisnil v roke	lok,	mu obesil prek hrbta poln tul puščic in ga nagnal	A
rekel: »Poje.« Ves začuden je molče ogledoval	lok	in tetivo.Iz zamišljenosti ga je predramil težak	A
124 . / Da je znal ciljati, bi sedaj napel	lok	in ubil ujeda.Pa kaj, ko ne bo pogodil.	A
stisnil pod pazduho in pograbil sulico in tul in	lok,	na katerem pa ni bilo napete tetive.Na kožuh	A
naglici pograbila skupaj. Ostrorogi se za	lok	brez tetive še zmenil mi, česar se je Piščalar	A
je Pegasti stopil iz svoje male koče. Močan	lok,	nabit tul, težko sekiro in tri sulice je nosil	A
oni Zorno že videl, da je znala dobro napeti	lok.	Pa vendar ‒.	A
njej in, če se opre na deblo, bo lahko napela	lok	kakor na tleh.Prav tako so se povzpeli Ponirek	A
zacicirikal. Kalino je zamikalo, da bi napela	lok	in izstrelila puščico, pa se je premagala.Popravila	A
se je tresla roka, ko je polagala puščico na	lok.	Takrat pa ‒	A
Razkoračila se je na debeli veji, napela dokaj trdo	lok	in pomerila.»Drrrnk« je zabrnela tetiva, spodaj	A
je šla naravnost proti njemu, držala v rokah	lok	in ji je visel prek hrbta tul.Nekaj korakov	A
obširna planjava kakor mrtva. Lipa si je snela	lok	in tul raz pleča, vzela oboje poleg sulice v	A
proti Ostrorogemu. Jelen je obstal in napel	lok.	Siknila je puščica.	A
krepelo, bi jo kar gotovo ustavil. Sulica in	lok	sta pa prepočasna za tako malo in urno žival	A
močno, iz črev sesukano tetivo, na najtežji	lok,	kar jih je bil doslej naredil.Sam je iz tisinega	A
sredine še najkračjo. Močno radoveden, kako se mu	lok	obnese, je bil Izvedeni že kar nestrpen. »Kaj	A
nestrpen. . / . / stran 161 . / »Kaj ne bo	lok	pretrd?«Ostrorogi nič kaj prida ni zaupal novi	A
pritrdil v zapestje rokobran. Nato je položil na	lok	poldrugo laket dolgo puščico z novo bronasto	A
Kar gotovo bi.« »Samo malo visoko	lok	nese.Treba ga bo še usmeriti.«	A
»Dobro orožje,« je pohvalil Ostrorogi novi	lok	in tudi sam segel po puščico, da ga preskusi	A
Srnjaku je zavrela kri. Napel je	lok	in pomeril.Nihče ne bo vedel, kdo ga je, izdajalca	A
več videl Lisjaka. Obenem mu je pa omahnil	lok.	Nak!	A
Nak in nak! Oprezni je položil	lok	in puščico poleg sebe na tla in pričel ostro	A
»Ne bom.« Lisjak je naglo napel	lok.	Zabrnela je tetiva.	A
bronasto bodalo. Poleg njega je položil nabit tul,	lok	in sulico.Njegova dva najstarejša sinova sta	A
pusti, jutri boš zvedel, kdo je bil, in potem	lok	napni in palica naj poje,« dostavi tretji.	A
nego zaporedoma s Šanc, izza Kamove hiše, z	Lok	in kdaj celo s Krke.Najbolj pogostoma pa je	A
Pred tri sto leti je štrlelo iz vseh njiv in	lok	trdo skalovje, zdaj pa bi bil iskal človek zaman	A
vedno tiše ... . / . / stran 24 . / Lahno starcu	lok	drsi po vijolini; v srcu se bude mu mladih dni	A
. / setleten človek mora bolje streljati na	lok,	kakor znaš ti.« »Ni mogoče, gospod,« je odgovoril	A
kristjan, glej, da boš znal bolje streljati na	lok.	« »Pšica je orožje, ki jo vodita oko in veter	A
z brado na prsi. S tresočo roko je dvignil	lok	in se dotaknil ž njim strun.A prenehal je takoj	A
Dama zamahuje z roko in vse merijo zračni	lok,	v katerem zleti mednjo drugi košček sladkorja	A
Ah, sladkor! Čakamo nanj in merimo v mislih	lok,	v katerem nam bo priletel. Merimó ga mesece	A
90 . / Vsak ima v levi violino in v desni	lok	in oba rasteta ven iz stropne ravnine, izluščita	A
pričneta uglašati strune, vsak zavihti svoj	lok	in zaigra. »Ho, ho, ho!« se smeje gospod Alkohol	A
premikati in spreminjati lego telesa: zvije se v	lok	in zaobrne naokrog, pristane z glavo na tleh	A
spravlja Ramija res v ekstazo: vzpenja se kot	lok	na ležišču in videti je, da se bo njegova moškost	A
hitreje obdeluje. Rami zajame zrak, se vzboči kot	lok	in ko sunkovito, s krikom izpusti sapo, izbrizga	A
Eviani,« prepeva nekdanji vojskovodja in vleče	lok	po struni gusel.»Zvezda je nad našim mestom	A
Jajaban vse počasneje vleče . / . / stran 218 . /	lok,	pesem mu zamira, nenadoma ves vztrepeta in pade	A
prekrije nebes, nad njima se razpne iskreči	lok	Rimske ceste in milijarde zvezd zažari.Spet	A
lahko poželi otroško srce, sanke, teniški lopar,	lok,	zibelko, nista dobila nobenega glasu več, zaklenila	A
njegovo glavo k prsim. Kmalu se je Job zvil kot	lok	in zarjul kot ranjena žival.Čutila je brizg	A
planji in zaplahutal v zrak. Job je naredil	lok	nad bivalnikom, še enkrat pomahal dekletoma	A
je nehote občudovala sestrino telo: skladni	lok	hrbta, ozke boke in vitke noge, na Gaji je bilo	A
pričakovano in neznosno boleče. Krikne in se zvije v	lok	nad ležiščem. To ni bolečina, ki bi jo že kdaj	A
njegovo podobo: med srebrnimi lasmi lasulje	lok	obrvi, oči, mrka koža na obličju s porami, v	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 61 161 261 361 461 561 661 761 861 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani