ljubica (323-422)

tudi kakšen madžarski vzklik je padel vmes.	Ljubica	je govorila mirno in sladko je pogledavala na	A
radost je posijala na njenem licu, ko sta si bili	Ljubica	in Katica nekaj zašepetali v madžarskem jeziku	A
planini in ne za olikanega človeka,« je povzela	Ljubica	z zasmehljivim glasom. »Mene po takem koncertu	A
ženske naj bi ves večer poslušale guslarja?«	Ljubica	se je v smehu zagugala na stolu, zroč z razzlobljenimi	A
priveže opanko na nogo.« »U-u-u!« se je začudila	Ljubica	in pestujoč svoje koleno v sklenjenih rokah	A
prerekanje nadležno, zato mu je bilo prav, da je	Ljubica	vstala in, ozrši se z izrazom pomilovanja nanj	A
pokoril. Tihoma sta se ločila od družbe, in	Ljubica	se jima je pridružila.Tudi Bajić je šel za njimi	A
« »Oh, kako sem trudna!« mu je rekla gospa	Ljubica	s sladkim vzdihom, kakor bi ga prosila, naj	A
čednosti, ki jih sama ni imela. Tudi gospa	Ljubica	je stala svoji sestri ob strani in jo podpirala	A
gunjičev rob. »Magnifique!« je pristavila gospa	Ljubica,	ki je tudi prijela za rob, dotaknivši se načelnikove	A
lahko tudi v raztrgani obleki krasen,« je sodila	Ljubica,	stoječa tesno ob pl. Pesterju. »Vsak ima svoj	A
k njej in ji zaradi matere podal roko, gospa	Ljubica,	ki je njeno navzočnost ošabno prezrla, vsi drugi	A
skalah,« je menil pl. Pester, za kar ga je gospa	Ljubica	v navidezni ljubosumnosti z jahalsko paličico	A
Pred vsemi drugimi ga je zanimala žena. Gospa	Ljubica	je čutila, da ji ne bo mogoče živeti brez tega	A
slutnjo smrti v glavi, pa laže,’ je mislila	Ljubica.	»O, prosim, gospod načelnik,« je rekla Katica	A
vodo,« je pošepetala Bajićeva mati Vilarju.	Ljubica	se je obrnila na stran ter se pri tej priliki	A
eden glasno izrekel: Takšna in takšna je sedaj	Ljubica,	ki je nekdaj v strastni ljubezni do Bajića bežala	A
tratini in begati za ribami.« Čez pol ure je	Ljubica	sedla.Zaželela je postelje, ker ni marala ostati	A
Allah je dal ‒« . / . / stran 474 . / Bajić in	Ljubica	sta možato prenašala svojo bol: umela sta veliko	A
široko podlago in da vse to ne pomeni prida.	Ljubica	ji je odtegovala poglede, sin pa je odkrito	A
naj se podviza, dokler ji sije še gorka luč.	Ljubica	se je na strmi stezi pokazala onemoglo; večkrat	A
polmrtvo drevo in butnilo ob tla. Preplašena	Ljubica	se je zamislila.Njeno srce je zopet splavalo	A
tako da se je Katica glasno zasmejala. Gospa	Ljubica	jo je primerno posvarila. »Hej, dečko,« je kliknil	A
mati je v mislih pomilovala Vilarja in Danico,	Ljubica	in Katica sta zvedavo in z občudovanjem zrli	A
Kakor bi namenoma hotela žaliti mojega sina. In	Ljubica	dobiva skrivoma pisma iz Banjaluke ‒ dobro vem	A
navadila od Danice. Saj pač že veste, daje gospa	Ljubica	pobegnila?« je izpregovorila gospodinja. »Kje	A
res nevedneži. Ura je enajst odbila in gospa	Ljubica	je sedaj že dve uri vdova pri živem soprogu	A
napravil sramote, zato mu je ni treba prati;	Ljubica	naj gre, kamor jo vleče srce; ako ni sreče z	A
Pridite za nama! Tam Vas ne bo pričakovala kakšna	Ljubica	ali Katica, ki bi svojo samopašnost opravičevala	A
mi je cerkovnik pravil, da je bila ta ženska	ljubica	imenitnega slikarja, kateri se je v njeni črni	A
kateri je upal, da postane sčasoma njegova sedma	ljubica.	»I kaj se je pa zgodilo, da ste tako vzrasli	A
Ti bivaš pri Epafroditu?« »Pri njem,	ljubica!	« »Ob morju je njegova vila.«	A
spet z grenkostjo, ker je morala poginiti barka	ljubica,	da je s poginom zabrisala sled pred preganjalci	A
officiorum boš, seveda! Tvoja Irena, barbarova	ljubica,	moja prava žena!Le ostani v Toperu, še tega	A
ji pošepetal: »Ne jokaj! Pride Irena, pride	ljubica	barbara, pa ne bo moja žena, ampak tvoja dekla	A
napojila duša Alanke z novo slastjo. »Ho, njegova	ljubica	ga sovraži, zaničuje.Ha, prekletstvo bogov,	A
nikdar do Donave! Ne boš ti kraljica Hunov,	ljubica	boš kakega klatečega se obra v Meziji ali pa	A
rajši za natakarico.« »To je pač začetek,	ljubica.	Sem tudi jaz spočetka kuverte lepil in brisal	A
mu ovila roko okoli komolca. »Kamor hočeš,	ljubica	moja, kamor hočeš!« Trpotec se je zasukal	A
Mami moram kaj prinesti.« »Kakor hočeš,	ljubica	moja, kakor hočeš.« Alena se je oklenila	A
ustni se je svetil v umazani svetlobi. ”Pij,	ljubica	moja!... Nagni se k meni, Ada, in poljubi me!	A
mizo. . / . / stran 122 . / ”Ne bodi užaljena,	ljubica!	“ je govoril Tone.”Glej, jaz te imam rajši, kakor	A
Ob oknu je še zmerom stala plavooka njegova	ljubica,	zakrivala si je obraz z rokama in nežno teló	A
”Ljubček!“ ”	Ljubica!	“ Bila sta med tistimi ljudmi, ki se imajo	A
Ljubček, blagó so mi prinesli!“ ”Kakšno blagó,	ljubica?	“ ”Kaj več ne veš ... tisto blago z Dunaja,	A
Dunaja, ki sem ga bila naročila!“ ”Pokaži,	ljubica!	“ Žena je odšumela.	A
”Ljubček!“ ”	Ljubica!	“ In sta se objela. -	A
stopajo predme moje lepe mlade sanje ... Moja	ljubica	je položila svoje mehkeroke krog mojega vrata	A
eno samo kapljo tisoč strupenih čaš ... O Minka,	ljubica	moja, vso mojo prihodnost za poljub na tvoja	A
in mrtvih upih ... Privij se k meni, o Minka,	ljubica	moja; zdi se mi, da se bliža dolga noč in žalostno	A
je prihajala vsak teden mlada ženska, najbrž	ljubica	njegova; ni je poznal in ni odgovarjal!Zdaj	A
so mi tisti blagi časi kakor napol pozabljena	ljubica.	Zdaj tarokiram, pijem, dolgočasim svojo ženo	A
nekoliko škilila. Zaljubljenec je radodaren:	Ljubica	moja, le nekoliko škili, vse drugo ti bo navrženo	A
za mizo, ko je prišla iz druge sobe delavčeva	ljubica,	majhna in debela, neokretna ženska, ki je bila	A
pijan, ali kaj. In nazadnje je rekel, da je moja	ljubica	vlačuga. ”Kaj da je moja ljubica?“ sem obstrmel	A
da je moja ljubica vlačuga. ”Kaj da je moja	ljubica?	“ sem obstrmel. ”Jezik za zobe, ti ...!“	A
nikoli ne pozabiva na to veliko senco, Anka,	ljubica,	kane v najsijajnejše jutro njen spomin.Kdor	A
glasovi so mahoma umolknili. ”Zatisni oči,	ljubica!	Kadar bova na polju, te pokličem.“	A
hrepenečim nasmehom. ”Glej, Rado, to je tvoja	ljubica!	...“	A
nato sem za trenotek zatisnil trepalnice ...	Ljubica	moja!... Ne misli na moja večerna pisma, ne išči	A
večerna pisma, ne išči moje duše v njih! ... Ne,	ljubica,	to nisem bil jaz, te bolne tožbe niso bile moje	A
Nič ... Kaj je na tem, če sedi moja	ljubica	na vrtu in poljubuje mojega prijatelja?Nič...	A
majhno, tako majhno ... A kaj si ti pričakovala,	ljubica?	Jaz si mislim, kaj si pričakovala.	A
nanj in nate ... Kaj je na tem, če sedi moja	ljubica	na vrtu in poljubuje mojega prijatelja?Nič,	A
gorka kri. Pred nekaterimi leti je umrla moja	ljubica.	Njen beli obrazek je imel na odru nenavadno resen	A
”Za Boga, kake sanje!“ ”Ej,	ljubica,	to niso bile sanje...Naposled, vrag vedi... tvoja	A
noči po svoji sobi. Njegova ljubezen, njegova	ljubica,	napol še otrok, nedolžen in zaupljiv, njiju	A
tvoji čevlji ne bodo zakrpani. Ali gleda tvoja	ljubica	na tvoje verze?Na tvoje čevlje, Peter, na tvoje	A
tvoje čevlje, Peter, na tvoje čevlje! In tvoja	ljubica	je, kakor naravno, vsega človeštva in vseh čednostivzor	A
rože in stari kralji z rdečimi nosovi, - to,	ljubica	moja, niso izmišljene stvari.Tam je še vse kaj	A
ustnice, da bi človek zavriskal ob njih. ”Oj	ljubica	iz prejšnjih dni, iz polpozabljenih, jasnih	A
je nagnila globoko. Kristjan, nezvesta ti bo	ljubica,	kadar ji zapoješ slavo; umrla bo radost, kadar	A
”In tudi njen mož je ... velik falot! ... Ti,	ljubica,	pač nikoli ne boš imela takega pogreba!“ se	A
te . / . / stran 103 . / pritiskal k sebi, ti	ljubica	moja, -- ne v pismih, pisanih v krasnem, patetičnem	A
se posušile izvanredno hitro ... Moja današnja	ljubica	ima polna, rdeča ustna in oči črne in žive kakor	A
svojo stvar ... Kje je Ivanka Zgodnjakova, Vaša	ljubica?	“ Mihael stopi v odporu stopinjo nižje.	A
mrak je bilo, ko sta sedela Milan in njegova	ljubica	pod kostanjem, ob samotni, peščeni poti v gaju	A
Zakaj več kakor prijateljica in več kakor sama	ljubica	je človeku gola stena, na katero je v samotnih	A
stran 187 . / ”Pozdravljena, Tinka, moja sladka	ljubica!	“ ”Pozdravljen!“	A
zaihti. Moj kabinet je moj prijatelj in moja	ljubica.	Vse moje misli pozna, vso mojo žalost in vse	A
dom! Zemljo, komur je zemlja mati in sestra in	ljubica!	Gospodaril boš telesom, močan in teman gospodar	A
Prosim, poslušajta: Oj	ljubica	iz prejšnjih dni, iz pot pozabljenih,	A
ljubico! Daj mi zvezde, da se bo igrala moja	ljubica	z njimi, kadar jo obide taka misel! Daj mi	A
ter ga razgrnem po svojih sobah, da bo moja	ljubica	mehko hodila, ker so njene nogé tako nežne in	A
ljubico! O zvezde, da bi se igrala z vami moja	ljubica,	kadar bi jo obšla taka misel! O nebeški obok	A
ter te razgrnil po svojih sobah, da bi moja	ljubica	mehko hodila, ker so njene nogé takó nežne in	A
daleč do jutra. . / . / stran 151 . / Nina,	ljubica,	nasmehni se. Tudi nama vzide drugačen dan ...	A
Do groba zvesti ... Moja edina	ljubica!	... Moja duša ...	A
”Pred temi krščanskimi ljudmi! ... Ženska,	ljubica	moja, ali veš, kaj se to pravi?To je -- nov	A
ni slišal ne razumel svojih besed. ”Minka,	ljubica	moja ... jaz sem kakor takrat ... kakor tisto noč	A
Negoda se je v polusanjah smehljal. ”Lahko noč,	ljubica,	lahko noč ... mati ... lahko noč, ti loka zelena	A
nesrečno nekoč, tako preprosto zdaj. »Pomisli,	ljubica,	moja lepa devojka, kaj se mi je sanjalo snoči	A
mi je, da je umrl kralj Matjaž, o, preudari,	ljubica,	da je umrlo moje koprnenje. Žaloval sem po njem	A
ga je dušil do obupa, do brezuma in do smrti.	Ljubica,	ki jo je gledal zamaknjen, pa je ni videl; ki	A
krasoto. Dva koraka od njega je sedela njegova	ljubica,	s svojim nedolžnim obrazom, s svojimi toplimi	A
čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla	ljubica	ob zori naproti, kakor sta se zmenila ob slovesu	A
Daj mi vode! ... Ne polivaj,	ljubica	- tvoja roka se jako trese ...Hvaležen bi ti moral	A
“ . / . / stran 250 . / ”Jaz sem te videl,	ljubica	...In kaj je rekel on?“	A
večera je ležala v zraku. Adjunkt in njegova	ljubica	nista govorila, ker se jima je zdelo nepotrebno	A
bolestno spačenim obrazom... ”Samo še par mesecev,	ljubica	moja ...“ ”Samo še par mesecev ...“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 23 123 223 323 423 523 623 723 823 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani