nova beseda iz Slovenije

ljubezen (901-1.000)


mirila prekipevajoče srce. Da, to je ljubezen, a      ljubezen      ni sreča; če naj bi bila sreča radost, je ljubezen  A
ljubezen ni sreča; če naj bi bila sreča radost, je      ljubezen      žalost.Ljubezen je tesnoba in bolečina.   A
naj bi bila sreča radost, je ljubezen žalost.      Ljubezen      je tesnoba in bolečina. Ana je gledala  A
robatemu fantovskemu govorjenju, da je Ivanova      ljubezen      do Ane drugačna od njihovih brezskrbnih, mimogrede  A
mimogrede vzetih in odpravljenih ljubezni; Ivanova      ljubezen      se jim je zdela rahlo smešna, vsekakor pa pretirana  A
Ivan je pomislil: ‚ Ta posebni razlog je tvoja      ljubezen,      vem.‘ »Ne,« je rekla Ana.   A
spočasnjenem ritmu, zrušila na gozdna tla.      Ljubezen.      Ah, ta ljubezen ...   A
Ljubezen. Ah, ta      ljubezen      ... Skozi veje nad menoj so mežikale krpe  A
mogoče, da so bile samo sanje, tista bliskovita      ljubezen      malo prej?Neba ni bilo več, tam zgoraj je bila  A
proseč odpuščanja, vročično prisegajoč svojo      ljubezen.      Ljubezen, ljubezen s svojo božansko srečo  A
odpuščanja, vročično prisegajoč svojo ljubezen.      Ljubezen,      ljubezen s svojo božansko srečo in s svojo mračno  A
vročično prisegajoč svojo ljubezen. Ljubezen,      ljubezen      s svojo božansko srečo in s svojo mračno, usodno  A
imela rada nas otroke, mi pa smo ji vračali      ljubezen      in zaupanje, kajti iz njenih ust smo izvedeli  A
tako je to,’ je pomislila Veronika, ‘zanj je      ljubezen      nekaj drugačnega, nekaj oprijemljivega, povezanega  A
svojimi neverjetnimi okraski garnira in zapleta      ljubezen,      to imenitno, a vendarle samo naravno in normalno  A
Veronikino glavo je spustil v travo. ‘Kaj pa, če je      ljubezen      to,’ je pomislila Veronika, ‘da sem samo tukaj  A
Da sem zanj, kadar me išče? Je to      ljubezen,      kakršno si želi on?Tudi prav.’  A
»Na zdravje vseh nedolžnih, ki verujejo v      ljubezen!     « je rekla in tako naglo izpila, da se je morala  A
pravilno vprašanje. Sreča ima zame samo en pomen,      ljubezen.     ’ -To ni še nič hudega, toda treba je iti naprej  A
se je spraševala, ali je to potem tista prava      ljubezen      ali pa vsaj zaljubljenost, kakršna bi morala  A
preplavil z vznemirljivimi občutki. ‚ Je to      ljubezen?     Kaj je ljubezen?  A
Je to ljubezen? Kaj je      ljubezen?     Kakšna je?‘ sem se vprašala, a tedaj nisem vedela  A
zaporedju dogajanja, že v tem je jamstvo za njegovo      ljubezen.     Vse je bilo storjeno, da me bo Miloš ljubil;  A
opuščeno je bilo vse tisto, kar bi njegovo      ljubezen      lahko odvrnilo od mene. Naravna zakonitost zahteva  A
da se ohrani, da se oplemeniti in zraste moja      ljubezen      do Miloša in njegova do mene.Tako se to dogaja  A
že dosti, da se ve? ‘ Dosti, če je to prava      ljubezen.     ’ -Kakor tvoja? ‘  A
Tvoje zdravje in tvoj duševni mir.« »Kaj pa      ljubezen?     « je rekla Veronika. »Ljubezen ...« je zamišljeno  A
»Kaj pa ljubezen?« je rekla Veronika. »     Ljubezen      ...« je zamišljeno ponovila Martina.Pogledala  A
»In kaj potem? Misliš, da je tvoja      ljubezen      kaj drugačna od drugih?Zaradi česa pa, misliš  A
Ženske pretiravate.      Ljubezen      se za vas piše z veliko začetnico.Mislite, da  A
»Res. Za nas      ljubezen      je vse na svetu.Obenem pa lahko prodremo v vesolje  A
svoboda mi je čez vse, tudi čez tvojo čudovito      ljubezen,      moje bélo, prisrčno, bojevito dekle.Tako se  A
Veš, Martina, najbrž sem tako silno ljubila      ljubezen,      v tem pa ni nič takega, da bi lahko še bolelo  A
Kaj pa bi bila ta neprevidnost? Pa ne, da      ljubezen?     Si bom kdaj lahko dovolila koga ljubiti?’ -  A
ključ v torbici. In če nisi v skrbeh za svojo      ljubezen!     ’Stopala je za korakom, ki se je vzpenjal potihem  A
»Sem te spomnil nanj?« »Na      ljubezen.     « »So te vsi imeli?«   A
edino srečno popolnost na svetu. Ožarila je      ljubezen.      »Kako to, da Veronike ni v službo?«  A
edino srečno popolnost na svetu. Sijal je na      ljubezen.        A
stisnila, da bi vanjo zakopala svojo moč in      ljubezen,      vendar sem že spoznala, da padam skozi svetove  A
v srčni tesnobi in negotovosti, to zanjo ni      ljubezen!      Je mogoče, da se bo navsezadnje samo  A
biti vrženo v veter, to mora biti zasluženo,      ljubezen      za ljubezen, zaupanje za zaupanje! S  A
v veter, to mora biti zasluženo, ljubezen za      ljubezen,      zaupanje za zaupanje! S kom pa bom dobra  A
vedeti. Nikoli ne boš izvedela, da ti svojo      ljubezen      dokazujem tudi na druge, skrivne načine, lahko  A
zanj, potem ko so izgubili očeta; vso svojo      ljubezen      je tedaj namenila njemu, srednjemu sinu, kajti  A
topla in nasmejana, njegovo večno dekle, njegova      ljubezen      ...Tine je že skoraj prispel, samo malo še pritisne  A
imela otroke in poklic ali pa tudi ne, ali ji bo      ljubezen      vračal, kakor bi si njena ljubezen to zaslužila  A
ali ji bo ljubezen vračal, kakor bi si njena      ljubezen      to zaslužila, ali pa tudi ne ...Njena prva misel  A
takšno hvalo dokaj skopi. »Otroci pač vračajo      ljubezen,     « je odvrnil. »Res je, da ljubim otroke, ampak  A
Učitelj je uvidel, da sta ga njegova gorečnost in      ljubezen      do vrtnarstva zavedli nekoliko predaleč, zato  A
katere izgubo pa sta čas in skrbeča tetina      ljubezen      razmeroma kmalu omilila. Največkrat  A
več brez tehtnega dokaza, da mu vrača njegovo      ljubezen.      Sklenil je, da ji napiše pismo.  A
z rahlo nežnostjo, kakršno zmore edino vdana      ljubezen,      odvedel Polonico iz sobe.In brat je razločno  A
Toda kakor vse njegovo bitje, je bila tudi ta      ljubezen      v svojem bistvu zagrizena in sebična: v sinu  A
negotovi in težki poti ... Njegovi dvomi v njeno      ljubezen      sicer še vedno niso docela razpršeni, a prejšnji  A
»In potem, ali nisi pozabila?« »Moja      ljubezen      je morda spala, ali čim sem te spet zagledala  A
Zaljubljen je lahko vsak človek in na vsakem oglu;      ljubezen      je vsakdanja, trivialna stvar, ki jo opeva že  A
prekrižal. ”Kako zmedeta človeka izkušnjava in      ljubezen!     Saj ga ni bilo pri meni, nego sinoči, in še tisto  A
iz bridkosti je vzraslo koprnenje, je vzrasla      ljubezen.      ”Kaj se cmeriš?“ je vprašal oče zjutraj.  A
si hodil, ljubi moj Aleš, in kaj si počel?      Ljubezen      me je metala, glej, pa sem tak!... Ampak tisti  A
svinčnikom! Ti dve črti sta pomenili takrat srečo in      ljubezen      ... Oh, jaz bedak, jaz ...!Toda čemu zdaj ta razburjenos  A
takój sam prestrašil: hotel je utajiti svojo      ljubezen      ...Ta lepi, žalostni obraz gospé Murnove; beseda  A
rdečimi lici in velikimi očmi... in prva otroška      ljubezen...     Vse je še tam kakor je bilo; tisto sonce, ki  A
bruhnilo iz srca spoznanje - ni bilo sovraštvo,      ljubezen      je bila, tista neizprosna ljubezen človeka,  A
sovraštvo, ljubezen je bila, tista neizprosna      ljubezen      človeka, ki ubija in se v kesanju ubija sam  A
srečno pot sem jima voščil; srečna je pot, če je      ljubezen      voznik!“ ”Kam pojdeta, sama in žalostna?  A
njih uboštvo, njih sreča in njih bridkost, njih      ljubezen      in njih sovraštvo in vse njih življenje od rojstva  A
obraz pa je bil čudno bel in mlad in neskončna      ljubezen      je bila v njenih očeh. Stopila je k njemu  A
Francke in Hance, opeval njih lica iz lecta, njih      ljubezen      iz cukra?Sanjal o Dionizu in Jacinti, o mesečini  A
dostojno suknjo ter postal rodoljub ... 2.      Ljubezen      do bližnjega: Pred izložbo, bogato razsvetljeno  A
pesem njene slave in svoje ljubezni. To ni bila      ljubezen,      ni ljubezen!Ne tista, ki jo mladi poetje hvalijo  A
slave in svoje ljubezni. To ni bila ljubezen, ni      ljubezen!     Ne tista, ki jo mladi poetje hvalijo in tožijo  A
pametna, da bi razumela to slučajno, površno      ljubezen?     Zakaj se me drži za suknjo?   A
trudnih urah, da ti darujem v vročem objemu svojo      ljubezen,      edino, kar mi je ostalo na svetu jasnega in  A
da poslušam svoje sanje in svoje misli, svojo      ljubezen      in svojo srečo, vso vere in sonca polno pesem  A
poljubljal ter sem jim navsezadnje prisegal      ljubezen.     S pusto glavo in zalitimi očmi sem se vrnil zjutraj  A
žlahtnih dišav, ki jim pravimo mir, zadovoljnost,      ljubezen!     “ ”Res!“ je zavzdihnil tudi sam ter se ozrl  A
draginja, lakota ... najhujša vseh nadlog pa je      ljubezen.      Brani se ji, ali se ji ne brani, nepremagljiva  A
rekel Jakob nebeškemu angelu. Pobožnost in      ljubezen      sta enako nasilni in sebični; zasužnjili bi  A
ženske. . / . / stran 290 . / ”Ali veš, kaj je      ljubezen?     “ me je vprašal. ”Da bi tako ne vedel!“   A
Zdi se ti nespametno, zato ker ne veš, kaj je      ljubezen!     “ Mislil bi, da zbija puste šale, če bi njegov  A
pogled ne bil tako resen in žalosten. ”Kakšna      ljubezen      je, če je človek zaljubljen v to ali drugo Heleno  A
mnogokdaj, da sem zvečer prisegal ženski večno      ljubezen      in zvestobo in da sem se drugo jutro navsezgodaj  A
ne bo tekla voda, ki bi bila hkrati ogenj!      Ljubezen      je v srcu, išče, poljublja, objemlje -- nikoli  A
Zaljubljena je bila takorekoč že od rojstva. Njena      ljubezen      je bila kakor plamen v prepihu -- vsak hip je  A
kolikor ga je bilo, ustvarjen za božanje in za      ljubezen.     Oj, Žaba, kje je tvoja lepota, kaj ti je dala  A
Vrnila sem se v posteljo; vsa žalost in vsa      ljubezen      je bila pri kraju in zaspala sem mirno ...   A
Ampak v srcu, gospodična Judit, v srcu je      ljubezen,      tako resnična in vroča ...“ Zmerom o ljubezni  A
samotnih kranjskih gradičev zanimivi tujci, veliko      ljubezen      v srcu in težko bolest.Poznam ga iz vseh svojih  A
da sva obvarovala neomadeževano tisto otroško      ljubezen?     Ali se tudi ti spominjaš v hvaležni molitvi,  A
nemirni luči. Nikoli je nisem videla tako lepe --      ljubezen      je bila zapisana na njenem obrazu; ali je bila  A
je bilo teh velikih oči, ki so bile ugledale      ljubezen      v ostudnem zatišju, tam, kjer je niso še videle  A
je mati ozrla na druge otroke, je bila njena      ljubezen      vsa polna bolečine, jo je presunila kakor nož  A
mu je pognalo v lica, vzravnalo mu je život;      ljubezen      in žalost in srd in upor. ”Ni starost, mati  A
srečnih ljudi, ki se ljubijo med seboj in trosijo      ljubezen      še drugim z dobrotnimi rokami. Ko je stopil  A
čuvati, da ne razvadi berača z ljubeznijo. Kajti      ljubezen      je za odprta srca najhujši strup. Naredí, da  A
njegovo mislijo. Seže mu v smeh in seže v jok, v      ljubezen      in v sovraštvo.Po svoji volji in po svoji pravici  A
žejni!“ Ali gorjé, ob taki misli ni kanila      ljubezen      v srce; kaplja je bila črna. Po dolgi vožnji  A
dolžan, bodi hvaležen, daj povrhu še svojo srčno      ljubezen!     Češčena si, Marija!“   A
pripravljen, in zelo mile oči, v molitev in      ljubezen      zamaknjene.Na redkih svetlih laseh, spletenih  A
Mravljinček; iz njegovih besed zveni sama ”prekipeča      ljubezen      do mile naše domovine“.In kadar je dosegla pri  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA