nova beseda iz Slovenije

ljubezen (1.301-1.400)


pobegnil. Grenkoba se je bila razlila v njegovo      ljubezen      ter jo je vso oskrunila.Tudi ime Angela se mu  A
POMLAD Kadar vzbrstita vrba in      ljubezen,      kadar začivkajo ščinkovci krog hiše, kadar celo  A
dalje. ”Premišljeval sem dolgo, odkod moja      ljubezen,      in zdi se mi, da sem našel izvor.Napisal bom  A
na svetu kakor sam sredi pustinje ... To je pač      ljubezen,      pravite?In vendar ni ljubezen!  A
To je pač ljubezen, pravite? In vendar ni      ljubezen!     Kaj porečete k temu!  A
videl prvikrat in kako sem ji razložil svojo      ljubezen.     Bilo je kakor ... sentimentalna novela.  A
napravi srčno veselje in da mi dokaže svojo      ljubezen,      če posluša; zato posluša.Lahko si mislite, da  A
Morda ni razumela ničesar, morda je bila samo      ljubezen      v njenih očeh ... ampak v tistem ognju sem bral  A
je bilo moje čustvo samo do polovice resnična      ljubezen      ... druga polovica pa je bila ... odkritosrčen človek  A
ničemurnost je bolj poceni. Dal sem ji svojo      ljubezen.     “ ”Kaj ni bila tudi ta ljubezen samo ... cvet  A
sem ji svojo ljubezen.“ ”Kaj ni bila tudi ta      ljubezen      samo ... cvet ničemurnosti?“ ”O, in če bi bila  A
bojazljiv in ljubosumen trepeče za svojo in za njeno      ljubezen.     Ves teden je le sladko pripravljanje za najslajšo  A
ravnajo z otroki od prvega do petega leta ... ni več      ljubezen,      strast je in bolečina. ”Ali morda ... ali morda  A
takorekoč nič živalskega ni bilo v tem tekmovanju;      ljubezen,      ki je vse njih bitje preustvarila, je bila čista  A
sedmero naglavnih grehov. V naših srcih pa je      ljubezen,      zato so čista in zadovoljna ta naša srca, zato  A
poštenost ... kakor tebi, poštar, tvoja zakonska      ljubezen      ...“ Spogledali so se vsi velikaši.   A
človek, kakor mi živimo! ... V naših srcih je      ljubezen,      zato so čista in zadovoljna ta naša srca, zato  A
zasmejala in ko je izpregovorila, sem vedel, kaj je      ljubezen.     Jaz, ki sem ljubil stotero lepih žensk.   A
kakor da sva sama na svetu. Edinole najina      ljubezen      je živela - vse drugo je utonilo Bog vedi kam  A
nič več ni bilo v njem strahu, ne dvoma, sama      ljubezen      je še bila in samo trdno zaupanje.Visoko in  A
nečistega srca samega! Komaj se je porodila      ljubezen,      se je ljubosumnost porodila ž njo - ni moglo  A
rekel, vse, kakor sem te žalil, vse je bila      ljubezen;      lepo je prišlo iz srca, na jeziku pa se je pretvorilo  A
zavzdihnila; v nji sem bil jaz sam, v mojem srcu čista      ljubezen.     Ko je rumena zarja razmeknila megle nad kostanji  A
Nikoli nisem mislil drugače, nego da je vsa      ljubezen      le iskanje.Ljubezen je v mojem srcu - kam bi  A
drugače, nego da je vsa ljubezen le iskanje.      Ljubezen      je v mojem srcu - kam bi jo prelil, komu bi  A
njo, strah me je bilo, - a vse tisto ni bila      ljubezen.     O neznani lepoti, ki živi v hrepenenju, je mogoče  A
mojih očeh, jaz jo vidim v tvojih. Nič manjša      ljubezen      v mojem nego v tvojem srcu, in nič manjša bridkost  A
zaklenjena - ne v ječo; zavezana - svobodna! Moja      ljubezen      je tonila, omahovala v hrepenenju - močna in  A
zavestjo. Da je to vsa moja sladkost in vsa moja      ljubezen      - in da še kesanje, da še srd in sram ni drugega  A
tista mehka sreča, ki jo daje mlada, verepolna      ljubezen      ... Celo takrat, v tistem hipu, ko mi je od groze  A
lepe besede; otrok pa je sam mislil, da je bila      ljubezen.      Nasmehnil sem se, pozdravil sem jo in sem  A
Udaril si me! S pestjo si ubil mene in mojo      ljubezen!      - glavo bi bil povesil, oproščenja bi jo bil  A
videli celih petindvajset let? Lepa očetovska      ljubezen!     Jaz sem mislil, da vzdihujete po sinu in da jokate  A
učitelj Šviligoj in je zakril obraz; zakaj njegova      ljubezen      ni bila nič manjša, kakor ni manjša ljubezen  A
ljubezen ni bila nič manjša, kakor ni manjša      ljubezen      matere do sina razbojnika ... Čuj, klic iz  A
breme se je odvalilo. Prišla je v moje srce      ljubezen,      tista ljubezen, ki je edino močna dovolj, da  A
odvalilo. Prišla je v moje srce ljubezen, tista      ljubezen,      ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka  A
matere drugega, nego to sladko in rodovitno      ljubezen,      vredno prostranega doma in vse te široke in  A
tebi in komu drugemu še veliko manj ... Ali je to      ljubezen,      kar je med nama?Kakor se je bilo začelo in kakor  A
hipa, ko se je razlila po moji duši silovita      ljubezen      za Vas, četudi ste bili daleč od mene ...‘To je  A
prestrašil. Ali za vse to mi daje ona neizmerno      ljubezen      in skrbela bo zame, tako da bom čisto pozabil  A
je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in      ljubezen.      Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša  A
tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno      ljubezen      ...“ Nisem je rekel ne zvečer, ne drugi dan  A
ki bi me ljubil tako, kakor si predstavljam      ljubezen      jaz.Nikogar ni bilo, ki bi mogel priti k njemu  A
pred durmi solz. Prijateljstvo, sovraštvo,      ljubezen,      zavist, škodoželjnost, zloba in blagost - vsa  A
tisti dan še bolj kakor kdaj prej čutil veliko      ljubezen      in hvaležnost do svoje matere.Hotel sem jih  A
obziren; ne upa se udariti, bojí se stopiti.      Ljubezen      v srcu, v nogah protin.Da bi mi bilo ostalo  A
Nikar! Ogoljufano zaupanje, opljuvana      ljubezen      -- kaj ni to uboj? Brezsrčen, zahrbten uboj  A
Naskrivaj, strahopetno in mevžasto sem zavrgel njeno      ljubezen,      jo zavrgel brez usmiljenja, kakor da bi pljusknil  A
zase, Franc! Tako sem skrivala svojo ponižno      ljubezen,      da bi je ne videl, in prosila sem te, da bi  A
ti ne očitam. Morda je bila preslaba moja      ljubezen      in premajhna; preponižen je dar, ki sem ti ga  A
trenotek tvoj je posvečen tebi samemu. Jemal si      ljubezen,      kakor zaslužen vsakdanji kruh in komaj da nisi  A
komaj da nisi udaril po roki, ki ti je darovala      ljubezen.     V sreči si živel pa misliš za srečo?  A
pokrovom! Nisem vas prosil ljubezni, duši me vaša      ljubezen!     Sovražnikov potrebujem in udarcev, tako ozdravim  A
polno ljubezni, a tako majhna in plašna je tvoja      ljubezen!     Zaprta v ozki kletki frfota z boječimi, nevajenimi  A
zložil na čast, Helena! Kako žalostna bi bila      ljubezen,      ki bi se izlila v obcestni jarek!Ali zložim  A
treni, da bom vedela, če si sprejel mojo vdano      ljubezen!     « »Lahko noč, Barica!«   A
kakor študent, ki vodi svojo kratkokrilo prvo      ljubezen      k plesnim vajam!“ Grenek sram mu je segel  A
je z osornim glasom. Kanilo je bilo v njegovo      ljubezen      kakor črna kaplja.Ozrl se je v drugič nanjo  A
jutra do večera. Bistro vidi; če bi bila njena      ljubezen      resnična, bi ne videla bistro.Odkritosrčno govori  A
bistro. Odkritosrčno govori; če bi bila njena      ljubezen      usmiljena, bi ne govorila odkritosrčno ...Kako  A
starosti ... sama je rekla! Čemu je sprejela mojo      ljubezen,      smešno ljubezen starca?Moja služba ni slaba  A
rekla! Čemu je sprejela mojo ljubezen, smešno      ljubezen      starca?Moja služba ni slaba, dvoje ljudi bi  A
njena otroška, plemenita duša je sprejela mojo      ljubezen      in zdaj misli, da jo mora vračati z obrestmi  A
njo, cerkev Svete Trojice, Helena, mladost in      ljubezen,      in tiste otroške plahe prve pesmi, ki so bile  A
življenja, ki ga je ustvarila njegova čista      ljubezen      pred njegovimi očmi. Vedel je, kako  A
pokrajine in razsežni parki, mlada, komaj zavedna      ljubezen,      vzcvetela že v marcu, še izpod snega, neokretni  A
še jecljaje, šele polrazumljivo, tisto mlado      ljubezen,      vzcvetelo v marcu, ki je je bila izba polna  A
smehljajočih ustnicah. Ista mlada lepota, mlada      ljubezen      je bila povsod, v njenem glasu, v njenih kretnjah  A
prijetno bi bilo to sovraštvo, slajše nego      ljubezen      ...“ Naglas je rekel:   A
tega človeka ... slajše bi bilo to sovraštvo nego      ljubezen      ...“ Severin si je natočil čaja. ”Še tri  A
zlega. Ali pomisli: da bi mi kdo oskrunil to      ljubezen,      bi ga uničil z jasno pametjo in mirno vestjo  A
stisnjenim ustni, da ji vrže pod noge onečaščeno      ljubezen.     A to se ni hotelo zgoditi.  A
O mati, v učenosti ni ljubezni - ti pa si      ljubezen      sama, že tvoj smehljaj je paradiž, vesel in  A
zlatu. Mehko čustvo je leglo Slivarju v dušo:      ljubezen      do te čudovite zemlje, tista močna, velika ljubezen  A
ljubezen do te čudovite zemlje, tista močna, velika      ljubezen,      ki daruje in se čuti obdarovano.Izpreletelo  A
besede, ki jih ni govoril, ker ni mislil na svojo      ljubezen,      kakor bi bil moral misliti od hipa do večnosti  A
Dunaju. Slivarju se je časih zdelo, da je ta      ljubezen      do nizke zakajene beznice njih zadnji spomin  A
pred njo in občudovanje se je pomešalo v njeno      ljubezen.     On je to videl, zapazil je občudovanje v njenih  A
cesti. Njegove misli so bile vse v ljubezni;      ljubezen      je izlila toliko luči na njegovo življenje,  A
njegovem glasu nič tiste prikrite zlobnosti.      Ljubezen      je gledala iz vsake kretnje, zvenela je iz vsake  A
povsod in povsod bodo tvoje vesele oči, sama      ljubezen      povsod! In tudi moj ateljé bo svetal in prijazen  A
sedanjosti in ne prihodnosti, sama neizmerna      ljubezen,      brez časa in brez konca ... VIII   A
izginil; bil je edini, ki ji je kdaj prisegal      ljubezen.      Tisti dnevi pred poroko so bili za Slivarja  A
in neodločnosti. . / . / stran 81 . / Mlada      ljubezen      ga je nosila na svojih mirnih valovih, zatisnil  A
bila, da se imava rada; in vse je bilo prav.      Ljubezen      je bila en kratek pozdrav, en topel pogled,  A
zvonke in visoke besede, ki jih je bila ustvarila      ljubezen.      Ali na jezik mi ni hotela nobena.   A
jezik mi ni hotela nobena. Še sama beseda ”     ljubezen“      ne.Rajši bi bil umrl, predno bi izpregovoril  A
spočetka za poljube, kasneje tudi za denar. Najina      ljubezen      ni bila nič hladnejša nego kdaj poprej, samo  A
lopov. Ali si morete predstavljati tako blazno      ljubezen?     Ali ste videli kdaj tako otroško dušo?  A
pozlačen okvir . / . / stran 220 . / za njegovo      ljubezen,      ki je bila tega življenja središče in vsebina  A
izlite, listje, pohojeno na tleh. Mladost,      ljubezen,      zvestoba, upanje v prihodnost, vera v srečo  A
bila takrat obadva na glas zasmejala -- mrtva      ljubezen      bi bila planila iz groba.Nisva se smejala; poljubila  A
bi mi pustila tebe. Kaj ji je na poti najina      ljubezen?      Coprnicam je ljubezen velik greh pred poglavarjem  A
ji je na poti najina ljubezen? Coprnicam je      ljubezen      velik greh pred poglavarjem; nič drugače ne  A
v portretu pa bo živela tvoja lepota in moja      ljubezen,      to se pravi življenje naju obeh, bolj živo in  A
Ne bi te ljubil, da nisi vprašala. -- Ranjena      ljubezen,      oskrunjena zaupnost, to je trpljenje; drugega  A
čisto posebne sorte in to ni bilo v programu.      Ljubezen      so ubili v mojem srcu, ubili zaupnost.Ne, ne  A
delež od rojstva; zakaj v mojem srcu je bila      ljubezen      in je bilo življenje -- v lepi dolini šentflorjanski  A
Zajokalo je iz gozda, z vetrom, kakor ranjena      ljubezen.      Strah me je, Dioniz.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA