In razgreval se je ob tem, žalostil in veselil, čisto resno, iz srca; bil je del tiste pisane gneče, ki jo je gledal prej samo od daleč in ki jo je sovražil zato, ker je hrepenel po njej. In vse to je bilo kakor pozlačen okvirza njegovo ljubezen, ki je bila tega življenja središče in vsebina...
»Zbogom, Lucija!« je dejal, ko se je napravljal v uredništvo in je bil že na stopnicah.