nova beseda iz Slovenije
in nazaj te ní. Poročíla ni o tebi | ljubček, | od tedàj, kar iskàt zlatá in srébra šel | A |
in zaíde čas beží, beží ali tebe, tebe, | ljubček | le nazaj še ní ...“ ”Kdó si, kdo si, temen | A |
smrtnobled obràz ...?“ ”Kaj me ne poznaš več draga | ljubček | tvoj sem jaz.“ ”Romal sem tri dolga leta | A |
ni‐li hitel tod?“ ”To je bil tvoj bledi | ljubček; | tod je hítel res; iz vasí je bežal dalje | A |
temno drevje: ”O povéj povéj, ali ni moj | ljubček | hitel po stezici tej.“ In tedàj v večernem | A |
vetru zašepeče les: ”Tvoj obupni, bledi | ljubček | tod je hitel res.“ In ob jezeru se tožno | A |
ne prašaj bolna deva ti ... ”Ali ni moj | ljubček | bežal, sova, tod mimó?“ In ob jezeru ji | A |
svet ...“ ”O postoj, da te objamem, zvesti | ljubček | ti ...“ In nad devo tožno v noči jezero | A |
Poznaš jo li? Oj | ljubček | moj tijà, oj tjà hotela bi s teboj! | A |
bolestne solze rosíle mí očí ”Zakaj žaluješ, | ljubček | moj?“ prašala si me ti. Ne bráni mojim | A |
nebu dvíga nikóli ni svetíla mi. DA BI | LJUBČEK | TE ZAPUSTIL Da bi ljubček to zapustil | A |
DA BI LJUBČEK TE ZAPUSTIL Da bi | ljubček | to zapustil kot si nékdaj mene tí, da | A |
Milena dá prisegla si nekdaj: ”Zlati | ljubček | moj, spomládi pridem k tebi v tuji kraj! | A |
ni bratec [nečitljivo] Milan, to je novi | ljubček | moj, ti pa vódi me k oltarju, ko se poroči | A |
čudosladko vino, prelepa je točajka tam. ”Oj | ljubček, | dolgo je že tega kar bil si zadnjikrat pri | A |
ne, ne hodi več od tukaj, samo nocoj ne, | ljubček | moj; takó mi je pustó in težko, noči je | A |
ne, ne hodi več od tukaj, samo nocoj ne, | ljubček | moj; takó mi je pustó in težko, noči je | A |
sem je plavala, čez krov se je nagnila. ”O | ljubček, | ljubček, kaj molčiš, zakaj v obraz tako blediš | A |
plavala, čez krov se je nagnila. ”O ljubček, | ljubček, | kaj molčiš, zakaj v obraz tako blediš, | A |
pod balkonom postojím. ”Kam, oj kam, moj | ljubček | zlati, kam se ti takó mudí?... | A |
15 Molil sem sinoči v cerkvi, da te | ljubček | zapustí, da bi ti srcé trpelo, kakor | A |
... ”Oj | ljubček, | dolgo je že tega, kar bil si zadnjikrat | A |
ne, ne hodi več od tukaj, samó nocoj ne, | ljubček | moj; takó mi je ledeno v prsih ... Nočí | A |
ne, ne hodi več od tukaj, samó nocoj ne, | ljubček | moj; takó mi je ledeno v prsih ... Nočí | A |
𠆪h, kakó je mrzlo, temno tu pri tebi, | ljubček | moj!...‘ | A |
ljubezni raj kot morje neizmerno -- A | ljubček, | ljubček, kaj molčiš, zakaj v obraz takó bledíš | A |
raj kot morje neizmerno -- A ljubček, | ljubček, | kaj molčiš, zakaj v obraz takó bledíš, | A |
Žalostno mi je živeti, žalostno brez tebe, | ljubček; | vsi me gledajo kot tujko, samo ti si mi | A |
samo ti si mi ostàl. Ah, saj si dejal mi, | ljubček, | da se vrneš hitro, hitro, in me pred oltar | A |
je trudna duša moja. Na persih zadremlji mi, | ljubček | moj! V naročji ti bodem jaz zadremala; Ti kos | A |
merzli poljubi nocoj! O ljubi me, ljubi, ti | ljubček | moj! Ko zjutraj na nebu zvezde bledé, Domu še | A |
le še nocój naj mesec bo svetèl, ko k meni | ljubček | moj bo zadnjikrat prišèl. Čez to ravnó poljé | A |
hiti, klic vedno dalje se glasi. »Počakaj, | ljubček | moj, postój, postój, ne beži pred menoj!« »Le | A |
čeveljčke, zdaj bom pa še svoje noge. Po vasi | ljubček | prižvižglja in znamenje navadno da, zavriska | A |
Na vrata bi trkal, pa zanje ne vem. » | Ljubček, | saj veš, da v kamrici sem.« Luštno je ljubiti | A |
prepelica prepeluje tam v zelenem travniku. | Ljubček | moj kosico brusi tam v zelenem travniku: mrzla | A |
obljub′vala, desno roko mi podala in si rekla: » | Ljubček | moj, jaz sem tvoja, ti si moj!« Več ne veš in | A |
snoč′ hodila, da te ni b′lo tak′ dolgo domov? » | Ljubček | ti moj, po vrtu sem hodila, zato me ni b′lo | A |
tam mudila, da te ni b′lo tak′ dolgo domov? » | Ljubček | ti moj, sem pušeljc ti nar′dila, zato me ni | A |
postelje vstala, na zvezdice gledat′ je šla. »Oj, | ljubček | ti moj, oj, kje si ti hodil, da te ni b′lo tak | A |
rajtal bit′ far, pa m′ je ljub′ca branila: »Oh, | ljubček, | nikar!« Pa če s′ rajtal študirat′, če s′ rajtal | A |
oj, kje si doma? Povej, kje stanuješ, moj | ljubček | srca! Po hribih, dolinah za tabo hitim, te videti | A |
prepelica prepeluje tam v zelenim travniku. | Ljubček | moj kosico brusi v zelenim travniku; mrzla rosa | A |
tičic si je nalovila, res jih pesem je učila: » | Ljubček, | tebi vsak dan huje! Kaj si neki šel na tuje | A |
njih zaspala, nikdar več ni s spanjšic vstala. | Ljubček | pride ′z daljnih krajev, pa prepozno dokaj mlajev | A |
. / stran 44 . / pa zanj bridke, nevesele: » | Ljubček, | tebi vsak dan huje! Kaj si neki šel na tuje | A |
grmi in se bliska Po gorah grmi in se bliska, | ljubček | moj po polji vriska. Žvižgaj, žvižgaj ali poj | A |
se je kar stresel od studa lin brž pogledal. | Ljubček, | nič nimamo jesti, nimamo jesti, je rekla in | A |
Kaj potem, je rekel, saj bomo spali. | Ljubček, | preden bomo spali, bi morali kaj jesti, je rekla | A |
V nahrbtniku imam še nekaj kruha, je rekel. | Ljubček, | čisto premočen je, je rekla.Kaj ne moremo jesti | A |
jesti mokrega, je rekel in slutil njeno nakano. | Ljubček, | midva že, kaj pa gospod zdravnik, je rekla. | A |
Kaj nima nič jesti? je rekel. | Ljubček, | nič nima jesti in zelo lačen je in prosi naju | A |
Zakaj pa ne gre sam, je rekel. | Ljubček, | kaj pa hvaležnost, tako prijazno naju je sprejel | A |
Pa greva oba, je rekel. | Ljubček, | mene vendar ne boš vlačil po tem dežju, je rekla | A |
Zakaj pa ne greš z menoj, je rekel. | Ljubček, | ne bodi no tak, nekdo mora biti s prijaznim | A |
ritiskala dlan na Adamovo vroče čelo. - Oh, norček, | ljubček, | bebljavček, je rekla in lovila Adamovo roko | A |
»Ja.« » | Ljubček, | zbeži, če lahko...«Zajokala je, povsem zlomljena | A |
stisne tujcu roko. »Ovidij je bil vedno moj | ljubček. | Prodit bellum, tako pravi, quod pugnat utroque | A |
Bolan bom jutri in pojutršnjem ‒« »Tako naredi, | ljubček! | Naj se drugi rujejo s številkami, ti pa ostaneš | A |
»zakaj sem vesela? Zato ker imam škaf, moj | ljubček | zlati, in mi ni treba v perišču nositi pomij | A |
pozabljamo, da ima neumrjočo dušo tudi. »Moj | ljubček, | « je dejal ‒ ljubček mu je druga vajena beseda | A |
neumrjočo dušo tudi. »Moj ljubček,« je dejal ‒ | ljubček | mu je druga vajena beseda in pomeni toliko kakor | A |
vajena beseda in pomeni toliko kakor osel ‒ »moj | ljubček, | pri meni je red in ugled in izpodbuda.Duša, | A |
ji gre še službeni naslov. Red mora biti, moj | ljubček, | in ugled in izpodbuda, to je za neumrjočo dušo | A |
iskrenimi čestitkami od mene in žene. Vidiš, | ljubček, | to je tisto, po čemer koprni neumrjoča duša | A |
Naša Pepa? ‒ Le počasi, | ljubček! | Ali veš, kaj govoriš? | A |
nisem umazanec, Pepa ni neumna, ampak ti, moj | ljubček, | ti si osel.« Moj prijatelj, oficial na financi | A |
paglavca, če sva tudi na oči to, kar sva. E, | ljubček, | poznam svet!In da mi daš denarja dovolj! | A |
motril z razprtimi očmi. »Učila se bova, da, | ljubček | moj!« »Boste hudi?« | A |
Ženin? | Ljubček? | « Mara je pokazala na Alenino razglednico | A |
Saj sem ti jo pokazal včeraj!« » | Ljubček, | pozabi sanje!Pokrižaj se in vstani!« | A |
pošteni družbi, kakopa! Minka, seveda, in vaš | ljubček, | hahaha, poštena družba!« Aleno je speklo | A |
mežikalo dvoje drobnih, zelenih očesc. ”Ti | ljubček | moj, in kaj poreče tvoje deklè?“ je šepetala | A |
--“ Njene oči so se veselo smejale: ”Ti | ljubček | moj, kako bi se ne mogla norčevati?“ ”-- | A |
je bila, polnolična, vroča in zasopljena. ” | Ljubček! | “ ”Ljubica!“ | A |
čisto med seboj; in ki so zategadelj srečni. ” | Ljubček, | blagó so mi prinesli!“ ”Kakšno blagó, ljubica | A |
čipkami in bleščečimi našitki. ”Kaj praviš, | ljubček? | “ ”Kaj neki? | A |
potrepljala žena po rami, vroča in dišeča. ” | Ljubček! | “ ”Ljubica!“ | A |
da bi že naprej izkazal svojo hvaležnost. ” | Ljubček, | lakot se ji pravi, lakot!“ je rekel zdravnik | A |
je bil in blagozveneč in zapela je zvonko: ” | Ljubček | pa pride, milo objame, brž je spet zdravo | A |
pokažeš, kdo da si! Ne bo več dolgo, Jakob, | ljubček | moj, da se bo to zgodilo!Še vselej se je zgodilo | A |
in se je branil. ”Pridi, brat moj, tovariš, | ljubček; | kaj ne vidiš, da te čakam?O ne, ne hiti, bojim | A |
podbradki. Danes pa sem mu rekla sama: Pojdi, | ljubček | moj, malo razmahni se!... Njegovo zborovanje pa | A |
je ljubeznivo nasmehnila: ”Ne bilo bi lepo, | ljubček, | da bi tako hitro pozabila nanj. Bil je najin | A |
tenkim glasom. ”Kako si pijan, kako si pijan, | ljubček, | deseti brat!“ ”Stran, coprnica! | A |
na priliko, sem baron Patapouf. Moji gradovi, | ljubček, | moji konji, moji psi, moji gozdi!Vse to ji položim | A |
se zdravi,« je zagostolel otrok. »Vrnem se, | ljubček. | « Peter je šel dalje in le velike oči otrok, | A |
K višjemu diakonu?« »Kakor so mi naročili, | ljubček! | « »Hudič jih vzemi!« je zaklel klatež. | A |
užila v teh prostorih župnikova Lucija in njen | ljubček | Kamilo ... »Diabolo,« je mrmral Zucco. | A |
Nezvesta si mi! Pa tvoj | ljubček | mora biti lep fant, da te mara, pa táko.Ali | A |
Čemu se je potem tako branila?« » | Ljubček | moj, tresla se je za svoj denar!Njega imperatorsko | A |
veličanstvo!« je odgovoril. »In kako to, moj | ljubček? | « »Deklico sva imela pri sebi,« je del cinično | A |
pa se prehladiš ti?« vpraša Jernač osorno. » | Ljubček | moj, meni mraz ne škoduje!Moja koža je nekaj | A |
Izberi si ga pa le, dokler te še mara kdo. | Ljubček | in škrjanček pojeta le spomladi in poleti; ženska | A |
pa jo je skrbela jasna zavest, da se ji plahi | ljubček | umika, in da ga mora sama iskati, kakorkoli | A |
bi bilo njeno ponižanje še večje? »Francè, | ljubček, | moj si in moj moraš ostati!« je ihtela sredi | A |
sproti zaslužiti!« »Poljubi me, siromaček, | ljubček | moj!« 8. Oče Vrtačnik je vsaj toliko okreval | A |
Mozolovih in kdo ve, če ni ona punca že na straži. | Ljubček | njen bo kmalu tu.« Pavleka je pretresel mraz | A |
bili sta ga onidve veseli v tem trenutju. »A, | ljubček | moj je prišel, lepi moj mladi!« zavpije Rožmarinka | A |
vendar še precej premožna; jaz sem jima bil prvi | ljubček | izmed devetero otrók.Hoteli so iz mene narediti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |