Hren je zamahnil z roko in bodro je govoril, obrnjen proti ulici: »Bogme, čakajte, za to noč me še plačate! Bolan bom jutri in pojutršnjem ‒« »Tako naredi, ljubček! Naj se drugi rujejo s številkami, ti pa ostaneš dva dni doma pri meni,« ga je tolažila gospa in mu položila roko na ramo.