lepo (701-800)

»Tako sploh ne bomo prišli do zgodbe. Bodi	lepo	pri miru in poslušaj.« Stari mornar	A
njegove matere Rodice, pa se je tudi njemu zdelo	lepo	in dobro.In bilo mu je res kar dobro in lepo	A
lepo in dobro. In bilo mu je res kar dobro in	lepo.	Razgled je bil čudovit.	A
morje in mesta ob morju. Bilo mu je torej	lepo,	samo bil je sam.A tega spočetka niti ni vedel	A
kljub svojemu samotnemu in divjemu življenju kar	lepo	vzgojen. Nato pa je prijazno vprašal: »kaj tako	A
od sonca topli žarki.« »O, to mora biti pa	lepo,	« je rekel kamen. »vsak ima v sebi svoje sonce	A
»vsak ima v sebi svoje sonce.« »	Lepo	je,« je rekla orlica.Razpela je široka bela	A
imata dva rada,« je povedala orlica. »Ali je to	lepo?	« je vprašal kamen. »Najlepše!« je rekla	A
da se združi z zemljo. O, to mora biti kar	lepo.	In najlepše seveda je, če pride v njivo.«	A
rekel čisto jasno in še s svetlim nasmehom: »	Lepo,	otroci, lepo.Še bo lepo na tem svetu, dokler	A
jasno in še s svetlim nasmehom: »Lepo, otroci,	lepo.	Še bo lepo na tem svetu, dokler bodo ljudje kakor	A
»Lepo, otroci, lepo. Še bo	lepo	na tem svetu, dokler bodo ljudje kakor vi otroci	A
sklenila roke in skoraj proseče rekla: »Napišite,	lepo	vas prosim, napišite, kako pokvarjen je danes	A
In ji ne odpiše. Tako	lepo	mu je pisala.Še Lovrički je dala pismo prebrati	A
pismo prebrati in Lovrička se je zjokala, tako	lepo	je bilo napisano.In on, Albin, ji ne odpiše	A
Potem je vzel kredo in začel pisati s svojo	lepo	pisavo, ki smo jo vsi tako občudovali:	A
tudi skušali prepisati, kolikor smo le mogli	lepo.		A
njega; niso in niso hoteli priti. Hči mu je	lepo	ušla z nekim Lahom in se niti ne oglasi več	A
zmeniš se in pojdeš tudi ti. Doma boš, ali ni to	lepo.	V Francijo.	A
Kajenje je res nekaj sijajnega. Človek se	lepo	sprehaja po gozdu, po polju, po kamenitih cestah	A
strop, kjer se pač trenutno nahaja. Dim se	lepo	vijuga, raztezava v tenke plasti in zavzema	A
pločnikih in kadar srečajo gosposki ogorek, ga	lepo	nataknejo, se ozrejo okrog sebe, če jih morda	A
posameznike, ki se zgražajo, kadar srečajo na	lepo	tlakovanem in umitem pločniku cigaretni ogorek	A
s tabo kakor z ljubim gostom. Sedeti moraš	lepo	v izbi, jesti ocvrta jajca, piti mleko, ker	A
preženeš, pa bodi do zob oborožen!’« »Presneto	lepo	je povedal!« sem rekel, ker sem bil res vesel	A
Pa bom že povedala. Vse	lepo	od kraja ...To, hočem reči to, da so mu dali ime	A
Pa bom že povedala, ko pridem do tja. Vse	lepo	od kraja.« »Pa začni že vendar enkrat	A
spremenila. Zakaj pa v knjigah znajo vse tako	lepo	zvrstiti, da pride vse o pravem času?«	A
moža, ki je govoril samo o puškah in sabljah,	lepo	ukrotila ter ga v najkrajšem času vzgojila za	A
če imam kaj takega v hiši. Tudi Pazija smo	lepo	pokopali. »Da, taki so bili.	A
Sprevidel je, da se ga ne bo odkrižal, pa ga je	lepo	odvedel k Travnikarjevemu stricu, češ naj ga	A
to mora biti tista domovina, o kateri tako	lepo	pišejo pesniki in pisatelji.Saj, ko sem brala	A
In zdi se mi, da je bil vesel, ker je tako	lepo	povedal.Nasmehnil se je in spet začel:	A
Ta je govoril.	Lepo.	Govoril je o očku Orlu.	A
dolini. Še danes vidim in čutim, kako je bilo	lepo,	do bridkosti lepo.Gozdnata pobočja so bila temno	A
vidim in čutim, kako je bilo lepo, do bridkosti	lepo.	Gozdnata pobočja so bila temno zlata in po njih	A
majhni. Toda bili so ravni in rasli so tako	lepo	skupaj, da sem ji neki večer rekel:Tilka, takele	A
modre oči in skoraj samo zašepetal: »Jernej,	lepo	te prosim, pusti me zdaj pri miru! ... In ne bodi	A
zapira dolino na severu. Tam se je obrnila v	lepo	zarisanem loku in odplavala nazaj proti vasi	A
preoblekel. Saj sam veš, da je bil zmeraj rad	lepo	oblečen. - Vem, vem... - sem zamrmral.	A
roke in pokazala po izbi. - Vidiš, vse sem	lepo	pripravila! -se je pohvalila.	A
vem, da ga jutri še ne bo, pa vendar, ali ni	lepo,	če je vse pripravljeno? - Seveda je	A
pisal zelo lepe slovenske naloge. ‘In ne samo	lepo,	tudi pametno piše,’ mi je rekel.In še mi je	A
sem ugibal. »Če je živa, mora biti	lepo	dekle.In koliko bo zdaj stara?	A
že zato, ker sploh živi, ker sploh je. Kako	lepo	bi bilo, če ga sploh ne bi bilo! ... Tako	A
zarasle Obrekarjeve senožeti. Tam je bilo zelo	lepo.	- Če srečno opravim izpite, bi drugo	A
sedela znana mlada Brika in se smejala. - Tako	lepo	si spal, - je rekla, - pa se nisem mogla premagati	A
Kri je življenje ...	Lepo.	- Zato pa je življenje rdeče.	A
Samo Nanca je živela.	Lepo	je živela.Hočem reči, da je lepo živela z možem	A
Lepo je živela. Hočem reči, da je	lepo	živela z možem. Razumela sta se ...	A
- Prav res je bila lepa. Tako je bila	lepo	zalita, da se je kar tresla.Kar k srcu mi je	A
- Kaj pa je? - Povej, če je to	lepo?	- Kaj je lepo?	A
- Povej, če je to lepo? - Kaj je	lepo?	- Da me tako grdo zmerja, - je rekla	A
prekladala šmarnice iz roke v roko. - Seveda ni	lepo!	...A ti je nikar ne poslušaj!	A
razočaralo. V sebi sem priznal, da je v mestu sicer	lepo	živeti, toda podoba domačije, ki se je razgrnila	A
nekega dne rekla, da mi bo za plačilo posodila	lepo	knjigo, ki je še prav gotovo nisem bral.Peljala	A
samo, kar mu je drago. A kar je drago, je tudi	lepo	ter z leti postaja še lepše, kakor oljnate slike	A
nadležnih muh, nikjer sitnega obada. Vse je tako	lepo.	Zato nisem skočil kvišku, temveč sem zamižal	A
kako so ga odpeljali v bronasti krsti. Bilo je	lepo	jutro v zgodnji spomladi.Z očetom sva popravljala	A
temu trmasto zamaknil po travniku. Ves je bil	lepo	pregrnjen z zeleno odejo bujne majske trave	A
zdaj trezna pamet z mrzlo presojo zbrisala to	lepo	podobo in travnik spet skrčila na njegovo stvarno	A
Najprej povej, če je tam kava draga?... Jaz pa	lepo	počakam, da pride duša za človekom, potem pa	A
počakam, da pride duša za človekom, potem pa	lepo	počasi začnem.Recimo,«	A
verjel, da sem novega župnika, ki je imel tako	lepo	okroglo, zalito in plešasto glavo, da se mu	A
se smejala in ščebetala in pela.« »Oh, kako	lepo	je pela!«je vzkliknila teta.	A
vasicah in po samotnih domovih. Tudi tam je	lepo	živeti, sem pomislil ter se nagonsko pritisnil	A
kakor so prišli s Češkega po očeta. Grob mu bom	lepo	uredila.Kar zdaj mu bom nasadila šmarnic,«	A
včasih zlagal, kakor si se ti.« »Samo, da bo	lepo!	«je odgovorila.	A
je odgovorila. »Če bo resnično, bo tudi	lepo,	«sem rekel in vstal.	A
In povejte vse prav od kraja, da bo dalj časa	lepo.	« Stari mornar si je natlačil pipo, prižgal	A
rokodelca sta se potrudila, da je bilo vse izdelano	lepo	in okusno, saj je bil bič vendarle namenjen	A
po svoji meri.« In tako je življenje teklo	lepo	dalje.Graščak je tepel upravitelja, upravitelj	A
njih preizkusil biče in jih potem obesil na	lepo	izpisane deščice.Vsi hodniki so bili kmalu polni	A
so bili vsi, podložniki in biči, na ta način	lepo	popisani. »Ali ni pri meni vse lepo	A
način lepo popisani. »Ali ni pri meni vse	lepo	urejeno!« se je hvalil graščak. In da	A
imata, v noči vrh sivih, skalnatih planin.	Lepo	je življenje v Deželi zlatega sonca in rdečega	A
lepa si, tako lepa kot Neda, lepša od Nede.	Lepo	je tvoje telo in lepe so tvoje oči.Tudi duša	A
duša tvoja je lepa, verjemi mi, črna deklica,	lepo	je tvoje srce in čista je tvoja duša. Hej muzikantje	A
svetlika v temnozeleni koruzi, ki letos tako	lepo	kaže. Letina res dobro kaže...	A
rana pot na košnjo ni samo pot na delo. To je	lepo	romanje v vesele dni, kjer marsikoga čaka žejno	A
murček v podobi zvezdice sveti v ušesu - vsi	lepo	po vrsti, drug za drugim, kakor bi šli po stopnicah	A
pravijo »ovčke«; najbrže zaradi tega, ker se v	lepo	razvrščenih čredah pasejo po nebesni ravni.	A
odrešen: zravnal se je, življenje se mu je zazdelo	lepo	- in počasi se mu je tudi jezik razvezal.Najprej	A
arsikaterem človeku, se je začelo oglašati. Čudovito	lepo	je stopiti skozi domača vrata, se pozibati še	A
belo moko, hišo bo razširil in živela bosta	lepo	življenje.Neke noči, ko je bil sam v mlinu,	A
si bo kupil pohištvo in poklical Jero k sebi.	Lepo	bosta živela, počasi si sezidata lepo hišico	A
sebi. Lepo bosta živela, počasi si sezidata	lepo	hišico kje v predmestju, hišico z vrtom in ograjo	A
Hoditi morajo od številke do številke, ti pa	lepo	živiš pri družini, ki skrbi zate kakor za svojega	A
jutri, bi človek sedel na obcestni kamen in jih	lepo	lačen počakal.Toda dva dni jih ne morem čakati	A
je komaj slišno dejal, »bi bil kmet. To je	lepo.	Ves svet te prav malo zanima, premetavaš zemljo	A
in vendar mu je bilo dobro pri srcu. Vse se	lepo	steče in uredi, če so ljudje pametni!si je rekel	A
o poletju, o mlinu, o trgovini, kjer se bomo	lepo	zbrali in lepo živeli.Le zakaj mi nisi pisal	A
mlinu, o trgovini, kjer se bomo lepo zbrali in	lepo	živeli.Le zakaj mi nisi pisal?	A
mrko gledala izza starega sadnega drevja. »	Lepo	ime, kaj, Samotežnik?« je navdušeno rekel oče	A
Zavoglar zazdehal in nato vzdihnil, češ kako	lepo	bi bilo, če bi bil led že dovolj trden - bilo	A
rešil!« se je oče prijazno ozrl vanj. »To je	lepo!	« je prikimal.Nato pa je odkimal:	A
Vidiš, tako so ga dražili. In to ni bilo	lepo.	« »Ne, ni bilo lepo!« je takoj prikimal	A
In to ni bilo lepo.« »Ne, ni bilo	lepo!	« je takoj prikimal pob. »Ne, res ni	A
lepo!« je takoj prikimal pob. »Ne, res ni bilo	lepo!	« je potrdil oče.»To je bila velika ljubezen	A
Ravničar in da bo tedaj lahko vzel mlado in	lepo	nevesto. Jasno je, da o tem ni niti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani