lepo (401-500)

in ljubim človeka, če me je ustvaril dobro in	lepo,	in ga sovražim, če ustvari spako. Ljudje so	A
Mimo vseh težav je življenje včasih pasje	lepo.	Kaj bi ne bilo!	A
in oblaja, kar mu žive čute draži. Nam to ni	lepo	pa ga prepodimo. Pes pa je vseeno srečen in	A
begoten smo neba oblak, ki veter ga podi!	Lepo	žari meglica se, pod nebom plavajoč, ozira v	A
naročju okrasje poročno, kako ji bo jutri to stalo	lepo,	ko z dragim se sklene neločno! Primerjati jame	A
tamkaj več device. Kaj mi čejo rožice, rož′ce	lepo	pisane? Tebe le srca kraljico, tebe le želim	A
sprehajam se, prelepe trgam rožice; oj rožice diše	lepo,	al zame duha nimajo. Ljudje krog mene se vrsté	A
brune lesene, napravlja nam z njimi poslopje	lepo;	trpele s′cer večno ne bodejo stene, pa saj tud	A
Jesensko tiho Jesensko tiho je v meni in zunaj.	Lepo,	kamor pomislim. Ogromno delo me čaka.	A
Prazna kakor trubadurske pesmi.	Lepo	je sedeti v senci noči. Latrine, Pissoir.	A
zastor neba, v mrzli celici temno oko gleda v to	lepo	nebo.‒	A
Nekatere duše so zastrte kakor maske, o, kako so	lepo	zakrite! Kadar iščem njo, o, kako so lepo zakrite	A
lepo zakrite! Kadar iščem njo, o, kako so	lepo	zakrite! In oči vendar te poljubijo ‒ najlepših	A
Žareča zarja sije nanj.	Lepo	je ležati mrtev. HP 75.	A
prav nič nismo spali; mislili smo, kako bi	lepo	bilo splavati kar z burjo preko obali. Mrzlo	A
bolan. Zakaj v tej pokrajini kameniti je vse	lepo	in prav, biti, živeti, boriti se in biti mlad	A
teh sladkih rož, o, tiho ulezi se v svoj čoln,	lepo,	lepo zasanjal boš. Strupene so, pa se ne boj	A
sladkih rož, o, tiho ulezi se v svoj čoln, lepo,	lepo	zasanjal boš. Strupene so, pa se ne boj, po	A
boj, po njih takó sladak pokoj, zapreš oči,	lepo	zaspiš, pozabiš vse in onemiš. O kaj, o kaj	A
.............................. 157 Kukavica	lepo	kuka ......................................	A
....................................... 168	Lepo	je pomlad′ na svet′ .......................	A
....................................... 169	Lepo	mi poje črni kos ..........................	A
/ stran 56 . / pušeljček služiti, pušeljček	lepo	diši. Fantič res pride pod kamrico stat, začne	A
korenin. »Že drugi mi pognal bo spet tako	lepo	cveteč, al′ nikdar več tako lepo, kot prvi je	A
bo spet tako lepo cveteč, al′ nikdar več tako	lepo,	kot prvi je bil duhteč.« Delaj, delaj, dekle	A
sem poslušala, kaj so to za eni fantje, ki tak	lepo	pojejo.« To so fantje, so vsi soldatje, vsi	A
ptička priletela, ena drobna ptičica in je prav	lepo	zapela, ena drobna ptičica. O pomladi je zapela	A
ptička priletela, ena drobna ptičica in je prav	lepo	zapela, mi srce utolažila. In tako mi je zapela	A
zlate oringeljce, zavber dekle. Rdeča je prav	lepo,	stopa tud′ fajn drobno, fantov zadost′ ima,	A
Izidor ovčice pasel Izidor ovčice pasel,	lepo	žvižgal, lepo pel, cingel cing cingel cingel	A
ovčice pasel Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal,	lepo	pel, cingel cing cingel cingel cong, cingel	A
cigar. Jaz sem zmeraj mislil, da se ženil bom,	lepo	ženko bom pripeljal na svoj dom. Zdaj sem pa	A
nesi ljubici pozdrav! Tam med nageljni na oknu	lepo	pesem mi zapoj, da pomlad na dušo trka, da bo	A
je neslan. . / . / stran 159 . / Kukavica	lepo	kuka Kukavica lepo kuka tam v zelenem travniku	A
stran 159 . / Kukavica lepo kuka Kukavica	lepo	kuka tam v zelenem travniku: prepelica prepeluje	A
adijo, sinko moj!« . / . / stran 169 . /	Lepo	je pomlad′ na svet′ Lepo je pomlad′ na svet	A
/ stran 169 . / Lepo je pomlad′ na svet′	Lepo	je pomlad′ na svet′, začno ptičice pet′, začno	A
pet′, začno ptičice pet′ in travnik zelenet′.	Lepo	je polet′ na svet′, začno žanjice pet′, začno	A
pet′, začno žanjice pet′, pšenica rumenet′.	Lepo	je v jesen′ na svet′, začno ze črički pet′,	A
začno že črički pet′, grozdiček pa zoret′.	Lepo	je pozim′ na svet′, začno predice pet′, začno	A
pet′, kolovrate vrtet. . / . / stran 170 . /	Lepo	mi poje črni kos Lepo mi poje črni kos, oj	A
. / stran 170 . / Lepo mi poje črni kos	Lepo	mi poje črni kos, oj, črni kos! Tam v zelenem	A
predi dekle, predi Le predi dekle, predi, prav	lepo	nit naredi, da se ne bo krotičila in tud′ ne	A
pomlad zelena Ljuba si, pomlad zelena, vsa	lepo	si razcvetena, komaj pa ozeleniš, mladim fantom	A
majol′ka, majol′ka, majol-majol-čica. Od zunaj	lepo	pisana, od znotraj z vincem štrihana. Majol	A
jokajo, tidreja ... . / . / stran 246 . / Oj,	lepo	je res na deželi Oj, lepo je res na deželi	A
stran 246 . / Oj, lepo je res na deželi Oj,	lepo	je res na deželi, kjer hiš′ca na samem stoji	A
pripel sem vriskajoč na glas. Na oknu rasel si	lepo,	ti sam si priča bil, ti sam in zvezdnato nebo	A
ci obsedi. Gor na vej′ci se je sukala, prav	lepo	je zakukala: kuku, kuku, kuku, kuku, saj zapela	A
solzne oči. Lansk′ leto so cvele mi lil′je	lepo,	a letos so vzele od mene slovo. Zdaj sinčeku	A
špancirala, sem videla, kako mi zajčki skačejo	lepo.	Zato pa rečem jaz: Najlepša je mladost, mladost	A
špancirala, sem videla, kako mi rož′ce cvetejo	lepo.	Zato pa ...	A
špancirala, sem videla, kako mi rib′ce plavajo	lepo.	Zato pa ...	A
špancirala, sem videla, kako pšenica raste mi	lepo.	Zato pa ...	A
trnovska fara, še lepši je trnovski zvon.	Lepo	mi poje ta trnovski zvon, svet′ Janez je njegov	A
Planine sončne zrejo dol na nas, na to trnovsko	lepo	vas. Prav lepi so trnovski fantje, še lepše	A
kadim. . / . / stran 299 . / Spomlad′ je tud′	lepo,	ko rožice cveto, metuljčki letajo in ptički	A
Ptiček prav majhen je, po drevju ziblje se, poje	lepo,	poje sladko, da vsak, kdor mimo gre, pod drevjem	A
miljene, bele in pisane, krasno cveto, rajsko	lepo.	Barve glej mavrične, v cvetkah vse združene	A
ptičke v grmovju se vesele, še rož′ce cvetijo	lepo,	zakaj pa bi štajerski fantič ne pel, ko lahko	A
sem šel čez gmajnico, sem slišal ptičke pet′	lepo.	So pele ptičke pesmico, od svoje ljub′ce grem	A
Cicicicido. Oj, kaj že poješ, ptička moja, pesem to	lepo,	ko pa še zunaj zima kima: Cicicicido. Sinička	A
Sladko je vince Sladko je vince iz trške gorice,	lepo	rumeno barvo ima. Tako, tako, bratec moj, s	A
kuku. K′tera mora nek′ to bit′, ki poje tak	lepo?	To je gotovo kukav′ca, je moj′ga srca ljubica	A
zgodaj prepeva škrjančekov rod; kvišk′ se podaja,	lepo	obhaja sonca veselega god. Češnja vsa bela na	A
moram bit′ soldat. Očka in mam′ca, zahvalim se	lepo,	ker ste mene zredili, učili prav lepo. Naj vam	A
zahvalim se lepo, ker ste mene zredili, učili prav	lepo.	Naj vam roko zdaj podam še za slovo, nemara	A
šli kosit, zvečer pa sladko vince pit. Rožice	lepo	cvetijo, fantje jih pa pokosijo, četud′ lepa	A
zdi Spomlad′ se meni luštno zdi, ko ptički	lepo	pojejo. Ko ptički lepo pojejo in rož′ce lepo	A
luštno zdi, ko ptički lepo pojejo. Ko ptički	lepo	pojejo in rož′ce lepo cvetejo. To je veselje	A
lepo pojejo. Ko ptički lepo pojejo in rož′ce	lepo	cvetejo. To je veselje!	A
ptica pisana, se vsedla je na lipico, zapela	lepo	pesmico. Stoji učilna zidana Stoji učilna	A
Zila Tam, kjer teče bistra Zila, se po dolinah	lepo	zliva, kjer mi zibka tekla je, tega kraja jaz	A
zavber gorjan′c? Prelepa je cvancgar′ca, k′ tak	lepo	žvenklja, še lepši je dekle, k′ me rada ima	A
sprehajam se, prelepe trgam rožice; oj rožice diše	lepo,	al zame duha nimajo. Ljudje krog mene se vrsté	A
stran 4 . / Kaj, kaj, kaj jaz tebi dam 34 Kak	lepo	poje črni kjus 35 Kdo bo, dekle, tebe troštal	A
jaz vediva 37 Ko gledam, ko gledam 39 Kukovica	lepo	kuka 40 Lepa moja draga Kate 41 Lepe spanjšice	A
sem zgubiva 128 Vsacga od kraja 129 Vse tičice	lepo	pojo 130 Vsi so prihajali 132 Za Savco sem hodil	A
štir′ okenca ima in tudi dosti nageljov imam:	lepo	mi cveté, pa še lepši dišé, kako jih bom duhal	A
ptičke v druge kraje spravla: so vesele ble,	lepo	prepevale, zdaj so v druge kraje šle. Prisvetile	A
srakoper!« [ Razbor ] . / . / stran 35 . / Kak	lepo	poje črni kjus Kak lepo poje črni kjus, oj črni	A
/ stran 35 . / Kak lepo poje črni kjus Kak	lepo	poje črni kjus, oj črni kjus! tam v zelenom	A
solzó. [ Vinica ] . / . / stran 40 . / Kukovica	lepo	kuka Kukovica lepo kuka tam v zelenim bukovju	A
/ stran 40 . / Kukovica lepo kuka Kukovica	lepo	kuka tam v zelenim bukovju; prepelica prepeluje	A
je z Gradca doma Moja ljuba je z Gradca doma,	lepo	spucane šolniče ma; lepo spucane šolniče ma	A
ljuba je z Gradca doma, lepo spucane šolniče ma;	lepo	spucane šolniče ma, polne žepece tolarov ma	A
Kobarid ] . / . / stran 130 . / Vse tičice	lepo	pojo Vse tičice lepo pojo, da v goro zvoni.	A
stran 130 . / Vse tičice lepo pojo Vse tičice	lepo	pojo, da v goro zvoni. Ena mlada devojčica za	A
OB TEBI me zebe. Ker mi je	lepo	od zime. Ker razmeščam prazne stole.	A
Votolen in slikarke Angele Pajnkiher Prem Močno,	lepo,	drobno, milo, magično ‒ to so prvi čutni vtisi	A
»mikrosvetu«, v nadrobnostih. To je moč kot	lepo,	natančno, predirljivo, morda še najbliže tisti	A
nevidnih energij Sreča je biti človek odprtosti. In	lepo	je srečati takšne ljudi.Razgalijo ti svojo dušo	A
DLAN 62 MIMOIDOČI 63 PRIHAJAJOČA LJUBEZEN 64	LEPO	JE BITI ŽENSKA 66 BODOČEMU OČKU 67 AVTORJEVA	A
bolestno si želi dotika. . / . / stran 66 . /	LEPO	JE BITI ŽENSKA Kako lepo je biti ženska, s	A
/ stran 66 . / LEPO JE BITI ŽENSKA Kako	lepo	je biti ženska, s cvetličnim vonjem sanj obdana	A
kril, kot nežna ptica v vetru, razigrana.	Lepo	je, ko zaobljeno telo prek belih, tankih nog	A
las, kot topel val na goli koži poigrava.	Lepo	je, ker nam dano telo je z novim bitjem podeliti	A
življenje, iz svojih prsi mala usteca dojiti.	Lepo	sveta, otrok in moških spoznati je navade, drugačnosti	A
odhajajo in veš zakaj so mogli priti, iti. Kako	lepo	je biti ženska! BODOČEMU OČKU Ne boj se mladega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani