kruh (401-500)

vrečo so ga nakladali in odkladali, rezali so mu	kruh	nejevoljno, kakor nadležnemu beraču, gledali	A
treslo od radosti. Vzel je svitek in vrv in	kruh	in je šel. Skozi vas je šel počasi, s sklonjeno	A
mizo z zlovoljnimi očmi: vino je bilo kislo,	kruh	je bil star, meso prepečeno. ”Tako pa torej	A
natanko in po vrsti, odkod da je doma, kako služi	kruh	in kako da misli s poroko.Zdelo se mu je, da	A
trenotek fantu, smrt in večnost starcu! Kakšen je	kruh	in kakšna je pijača?Ne pitajo te, siromak, in	A
kanalja, bi mi ne dajal kruha in ker mi daje	kruh,	ni kanalja.“ ”Zamotano prepričanje.“	A
Čopa? Našo ljubezen ste uživali kakor zaslužen	kruh	in nam samim je bila večja sladkost nego vam	A
obrazih, na drugih vedno ista skrb za vsakdanji	kruh	...To me iznenadi neprijetno.	A
vedno le za nepoetiški, materialni, vsakdanji	kruh!	Vrtelo se mi je v glavi in hitel sem domu	A
mogla izračuniti ... kaj bi z deseticami? Komaj za	kruh	bi imel, mesec dni komaj ... te uboge majhne desetice	A
vedi, kako sem živel; ni me bilo skrb ne za	kruh,	ne za posteljo.Zdaj pa me je obšel strah, kako	A
in sem se napravljal spat.“ Mate je nalomil	kruh.	”Pozabil sem danes na kosilo, pa sam imel	A
še par desetic ...“ Ko je sedel na zofi, lomil	kruh	z rokami in lupil jabolko, je bil podoben popotnemu	A
spet nič kave. Gledal je, ko je rezala mati	kruh;	rísala je z nožem po hlebcu in si ni upala prerezati	A
dovolj. Ljudjé hodijo lepó oblečeni in jedó bel	kruh,	potice, pečenke...Potice, pečenke...	A
slaba in bolehna in ki nikoli nič ne jé. Svoj	kruh	spravlja za Mimico, ki je še neumna, a záse	A
glej, še predno sem živela! Črni prah je moj	kruh,	črni prah moje delo, črni prah moje veselje	A
je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužni	kruh,	si jedel sam svoje meso in pil svojo kri.Močan	A
Počasi delaš, Marta, počasi ...	Kruh	ti dajem in posteljo ... pošten človek ne jé zastonj	A
si od dolge poti; izprazni kozarec, pojej ta	kruh,	pa pojdi spat!“ Vsa plaha, kakor osramočena	A
prihodnost, drugi so zaupali v svoj vsakdanji	kruh.	Vse pa je družilo in vezalo dvoje mogočnih strasti	A
pripovedoval o Tinki; pozabil je na vino in na masleni	kruh,	na jabolka in breskve in grozdje; pozabil je	A
bi nas učil in mojstroval! Lakot, ki jé naš	kruh!	“ Kačur ni povesil oči, toda v lica ga je	A
uboštvo in trpljenje kakor zrak in vsakdanji	kruh	in kako je tiho umiralo upanje v srcu.Zdelo	A
mirno tam sedel, mirno užival svoj vsakdanji	kruh,	popival v krčmi z rodoljubi, ljubil ženo in	A
tedna do tedna; morda že več ne vé, da je bel	kruh	kjé na svetu.In jaz jem dateljne!	A
Dišeča kava je bila na mizi, zraven skodelice bel	kruh.	Oblačil sem se počasi in zlovoljen.	A
obleki za mizo in pije dišečo kavo in lomi bel	kruh,	nimane radosti, ne žalosti; zavržen kamen je	A
kanalja, bi mi ne dajal kruha in ker mi daje	kruh,	ni kanalja.“ ”Zamotano prepričanje.“	A
v spoznanju. Zajtrkovali so kavo in maslen	kruh,	večinoma stoje, brbljaje in vreščaje; učitelji	A
vlažne izbe polne kakor stenic, jedó delavcu	kruh	izpred ust, sesajo mu moč iz kosti.Kar je škodljivo	A
celó vodó, predno posežem po čaši, prime v roko	kruh,	ki si ga odrežem ... Ali ni to prijazno življenje	A
šatori ... tam same medene reči, sam pšenični	kruh,	same potice ... in rdeči trakovi ... tam židane	A
posebnega lonca, sedla je na skrinjo ter drobila bel	kruh	v sklenico, ki jo je tiščala med koleni.Kadar	A
je zamrgolelo po obrazu, a nato je pritisnila	kruh	in molitvenik tesno k sebi, sklonila glavo ter	A
tekla venomer in je tiščala k prsim čižme in	kruh	in molitvenik ... Kovačev hlapec, plečat in	A
na kolenih in na obrazu kakor da bi molila;	kruh	je ležal na pesku, molitvenik je držala v iztegnjeni	A
otroškega. Vzel jo je v naročje, nato je pobral še	kruh	in čižme in jo je nesel na voz.Francka je odprla	A
dolini. Francka je šla na dvorišče, vzela je	kruh	z voza in je šla na ono stran dvorišča za gostilnico	A
prišla!“ Francka je dela na mizo pečenko in	kruh	in piškote; mati in Nežka sta jedli.Odvezala	A
tuj človek in vzame domačim poštenim ljudem	kruh	izpred ust?Mislil je, da bi morali to prepovedati	A
kariranih hlačah in v suknji s škrici in mu je vzel	kruh	in čast in življenje ...Od srda in žalosti se	A
”No, Mihov, lepo te je potisnil krojač.	Kruh	ti je vzel in še čast povrhu.Saj drugače si	A
”Vse mi je vzel,“ je govoril Mihov zase. ”	Kruh	mi je vzel in še čast povrhu.“ Čevljar se	A
dajala otrokom kruha in, če bi prišel iz krvi bel	kruh,	bi si bila odprla žilo.Dnevi so prihajali drug	A
Mihov ni prašal nikoli, odkod je prišel zjutraj	kruh	na mizo, odkod je prišlo kosilo - toda na mizi	A
je zdrznil. ”Saj ne potrebujem ... kaj imaš za	kruh?	“ ”Bo že!“ je odgovorila Francka in tesno	A
motnimi, zlovoljnimi očmi. ”Skuhaj kavo, Tone, in	kruh	je na mizi; do poldne že pridem ...“Še nekaj je	A
tiše, počasi, gledala je predse na tla. ”Še za	kruh	nimamo ... niti krajcarja ni pri hiši ...“Mati je	A
si sklenico kave; mati se ni genila. ”Še za	kruh	nimamo, niti krajcarja ni pri hiši,“ je ponovila	A
vino pije in kadi smodke in jé pečenko in beli	kruh.	Nosi se, kakor se je nosil prej, ko sta stala	A
napravila bogato večerjo, jedli so svinjino in bel	kruh,	dišalo je tako prijetno, da se je celo mati	A
sva sami, Francka!“ In Francka je položila	kruh	na mizo in je zajokala, sama ni vedela zakaj	A
klancu je srečala čevljarjevo ženo, ki je nesla	kruh	in kavo iz štacune. ”Kam, Mihovka?“	A
odrezal kos kruha; še zganil se ni, spravil je	kruh	prav počasi za suknjo in je šel na cesto ...Izgubil	A
tistega človeka, s katerim sta hkrati posegla po	kruh!	“ Močno so se jima tresle roke, jemala sta	A
sedeli na klopi za mizo, jedli smo pšeničen	kruh	in pili mrzlo sladko hruševko.Pred nami je stala	A
bil doma zmerom lačen, je mislil na koruzni	kruh,	na jabolka, na sladko hruševko; tudi Hanca je	A
je živela, ko ti je bila od Boga poslana kot	kruh	iz nebes; in porodilo jih bo še sto in tisoč	A
in ne vedó skrbeti za drugo, kakor za boljši	kruh	in snažnejšo obleko.“Ako bi bil mogel hladno	A
kdo pravi, da sem grešil? Veselje je kakor	kruh:	če shranim zase ves hlebec, ne ostane sosedu	A
na tiste neumnosti in skrbí le za vsakdanji	kruh.	Nespameten bi bil, če bi se upiral.	A
zagovarjati ali celó uveljaviti. Kakó naj si služim	kruh	s filozofijo in zgodovino, če se pomaknem preko	A
nikomer. Sedel je opoldne za mizo in je lomil	kruh,	pa se je ozrl nenadoma in je poprašal:	A
denarja zdaj?« je prosil Marko. »Saj še za	kruh	nimam!« »Prej bi bil gledal, Marko,	A
moj pot, z vetrom gre moja trudna sapa. Moj	kruh	je vbogajme.O, Marko!«	A
Dobra je bila kava, še boljši je bil masleni	kruh,	teta Agata je bila prijazna in ljubezniva, da	A
obleki, da je bila prišla od daleč. Lomila je	kruh	in ga dajala konju.Njene debele ustnice so se	A
postelji, jutri boš spal na cesti, danes še	kruh	v roki, jutri kamen!Iz tristotisočerih jih bo	A
vremenu. In trpljenje bližnjega mu je vsakdanji	kruh	...“ ”Ti sinjeoki otrok moj --“ ”Trpljenje	A
--“ ”Trpljenje bližnjega mu je vsakdanji	kruh,	mu je fraza, ki ga napoji z vinom in ovenča	A
grde in lepe; s prešestvovanjem si služi svoj	kruh,	slabši je od vlačuge!“ ”Dajte mu dekleta	A
”Ali se še spominjaš?“ In	kruh	je kamen, vino je grenak žolč, mrzel in grešen	A
nikjer, ne more poginiti; iz kamna bi iztisnil	kruh.	Ali meni je bilo takrat tako pri srcu ... kako	A
izgovorila do konca; umolknili sta; lomili sta	kruh	in pili kavo. ”Kaj boš zdaj, Anka, kaj boš	A
Jemal si ljubezen, kakor zaslužen vsakdanji	kruh	in komaj da nisi udaril po roki, ki ti je darovala	A
upal! Nikoli me še ni bila skrb za vsakdanji	kruh...	In kaj misliš, da nisem za nobeno rabo?	A
svojo ravno filistejsko pot; služi si vsakdanji	kruh,	oženi se, vzgaja otroke in umrje v Gospodu...	A
mogel, ne lotil bi se več ničesar. Za vsakdanji	kruh	imam znanja dovolj in drugih ciljev nimam, da	A
je prinesla kavo. Marko jo je popil še vročo,	kruh	je vtaknil v žep ter pograbil knjige. ”Kam	A
gre sreča po svoji cesti, meče kamen in meče	kruh	pa ne ve kod ne kam ...Kako so vsi nenadoma zadobili	A
Doslej sva glodala le pošteni in pusti vsakdanji	kruh,	kvečjemu če sva uživala žalosten diletantizem	A
svojih podplatih v tujino, kjer so si služili	kruh.	Domovina je rodila imenitne može, ali služili	A
se tukaj ne da živeti, ne delati. Ne samo po	kruh,	tudi po fantazijo in moč hodite drugam!Kaj se	A
par tednov, ki se jih je spominjal z grozo:	kruh,	ki ga je jedel, je bil darovan iz milosti, in	A
zvečer in ponoči je delal doma, da si je služil	kruh.	Živel je slabo in sam je opazil, da so mu bila	A
desnica, če je hotel prijeti les, da bi delal za	kruh.	Zmerom bolj pogostoma so prihajali taki časi	A
nikakor ni mislil, da ostane pri njem; ”samo za	kruh,	samo dokler - - -,“ si je mislil, kakor vselej	A
je bilo delo poniževalno; sovražil ga je, in	kruh,	ki ga je iztisnil iz njega, je bil grenak, zaslužen	A
kakršno ceno koli. . / . / stran 110 . / Samo	kruh	je bil vsebina tega strašnega življenja; kruh	A
kruh je bil vsebina tega strašnega življenja;	kruh,	iztrgan lakomni družbi z nečloveškim trudom	A
dvoje kelihov, na krožniku gnjat, v košarici	kruh.	”Pijva in jejva, sedaj, ko sva ...“	A
tvoj delež je grenko delo od jutra do noči, črn	kruh	in voda iz potoka.Tako boš živel do konca dni	A
zemlja, ki jo bom obdelaval; ali moja bo; trd bo	kruh,	ki ga bom jedel, ali moj bo.Kaj je tam za morjem	A
hudo na svetu.“ ”Če bi moja ljubezen bila tvoj	kruh,	Mana; nikoli ne boš lačna.“ Kanila je prva	A
v službo. Slajši ovsenjak doma, nego maslen	kruh	na tujem.“ ”Da bi vsaj maslen bil!	A
Ali poznam jih, ki jim je prežganka vsakdanji	kruh.	Če strada in hrani, si ne prihrani za miren kot	A
pametne in resnične besede, kakor so govorili. Ne	kruh	maslen, prežganka bo moja dota; za balo mu bom	A
občinske stroške se vozari sem, jedel bi občinski	kruh,	pa še poti ne vé!“ ”Kako bi vedel pot, ljuba	A
počival; tam, kjer je tvoja postelja in tvoj	kruh!	Ampak tukaj, na tej zemlji osojniški, ni počitka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani