krasna (101-200)

svetlobe so vstajali sončni gradovi, -- vstajala je	krasna	neznana pokrajina z zelenimi gozdovi, s šumečimi	A
sence na gole stene, takrat je oživela njegova	krasna,	ponosna duša.Po sobi so se razlili čudoviti	A
visoko do jasnega neba ... Tod je živel svoja	krasna	leta.Ta tiha pokrajina, skrita med gozdovi,	A
Gotovo mi pritrdite, da je ideja naravnost	krasna;	ali povedati se mnogo stvari ne dá takó, kakor	A
sijalo sonce, kakó so drhtele rože, -- in kakšna	krasna,	čudovita prihodnost pred očmí ... A zdaj se	A
stran. Vsa stvar se ji je zdela originalna in	krasna,	a kljub temu ni hotela, da bi jo kdo spoznal	A
je celó pokimala z glavo ... Ne dolgo, -- in	krasna	hiša Antonijeva je stala ob cesti pozabljena	A
izpremenila; nje telo je bilo močno in polno, ognjena,	krasna	rdečica ji je ležala na obrazu, vlažne oči so	A
zašuštel v listju. Tedaj pa je prišla ona, vsa	krasna	in ljubezniva.Pod pazduho jo je vodil eleganten	A
sedí, kakor izklesan iz kámena, samó da bi se	krasna	gorka roka ne vzdígnila raz njegóvo ramo.	A
odkritosrčno. Prav na dnu njegove duše je bila trdna,	krasna	samozavest, priraščena z devetimi koreninami	A
žensk ali otrok nas Bog varuj! Kar pade predme	krasna	devojka in me s povzdignjenimi rokami prosi	A
mi je prikazala Gregorčičeva pesem Soči. »	Krasna	si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti	A
/ . / stran 17 . / Adam in Eva sta hodila	krasna,	kakor v prvotni dobi, ob obalah mogočnega Evfrata	A
dvigala s svojimi stebri in stolpiči mogočna in	krasna	palača; na nji pa se je vse lesketalo od zlata	A
stopila izza zelenega grmičja deklica, cvetoča in	krasna,	da je pred njo hipoma otrpnila in onemogla lepota	A
tedaj zopet izprehajala zorna kneginja Marija,	krasna	ui mila kakor dan mlade pomladi. Toda moral	A
Vse ti odkrijem. Mlada in	krasna	ženska ima na svetu več prilike, da zagazi v	A
zlata ograja. Za ograjo med zelenjem pa stoji	krasna	vila, kjer je z zlatimi črkami zapisano: Hiša	A
videl zorni obraz izvoljenega dekleta! Kako	krasna	se mu je videla v tistem trenotku!Nje oprava	A
bilo tako, a omenjena deklica je bila v resnici	krasna!	« »Pa pustiva to!	A
sesala vse njegove sladke besede. »Kako ste	krasna,	gospa,« je žvrgolel aristokratski ščinkavec	A
zanimali, ko so čuli, da pridete na ples, in tako	krasna!	« »Kakor me je Bog ustvaril!«	A
je opazilo tudi cesaričino oko. »Glej, kako	krasna	ženska!« je izpregovorila Karolina Avgusta proti	A
bolj zaradi svoje hčere, katera je bila res	krasna	kakor luna v jasni noči.A ranarji so bili takrat	A
tudi gledali za njo in nekdo je izpregovoril: ‘	Krasna	je kakor večerna zarja!’Drugi pa je vprašal	A
ni usmrtil, tega bogokletneža?« vprašala je	krasna	ženica nestrpno. »Brez greha bi ga bil smel	A
štirih kompanijah. Vsi so nosili na kasketah	krasna	peresa, okrog vrata kolarje od jelenove kože	A
Hči je bila precej premožnega kupca.	Krasna	ženska, cvetoča in polna življenja.Bil sem se	A
cvetoči roži. Dekleta, kar je resnica, bila so	krasna:	belih polnih rok na kupe in žarečih oči na izobilje	A
lasje ter se čarobno družili z modrim cvetom.	Krasna,	ljubezniva je bila ta vijolica in nosek izpod	A
Knez se zamisli v pokrajino. »	Krasna	zemlja,« pravi mehko, »in dozdeva se mi, da	A
kjer se je bila ravnokar razcvetela mala in	krasna	spomlad ‒ ali zdaj je bilo vse prazno in ostal	A
/ stran 137 . / katere se mu svita le njena	krasna	podoba.Ona je v sramežljivosti svoji vstala	A
pa se človek naveliča vsake ženske, in če je	krasna	kakor boginja.Tudi Klare sem se naveličal.	A
Nikdar do zdaj se mu kontesa še ni videla tako	krasna!	Ko je z belimi prsti medla po laseh, odpadel	A
Meni, oslepelemu bedaku, se je videla tako	krasna	kakor boginja.Niti prestopiti se nisem mogel	A
kakih deset let starejša od kontes. Bila je	krasna!	Okrog smejočega obraza so se ji usipali kodrasti	A
že na sto korakov čutila perutnino! Dobra,	krasna,	lepega denarja vredna žival vam je bila!«	A
razlila divna rdečica, da vam je bila nebeško	krasna	v svoji nedolžni lepoti.No, saj veste, jaz sem	A
umorjenega in pa tudi sedanjega kralja! Prva	krasna	kakor sonce, ravno vzhajajoče, druga pa izraz	A
bleda kakor zid, videla se je kanoniku angelsko	krasna,	kakršna je tudi res bila.Končno sta knjigo s	A
zakrilila v srečno deželo bdečih sanj. Kako	krasna	si, zaželjena Adrija, koprnenj polna in otožnih	A
prinesti vina in prigrižljaja ter poklicati ženo.	Krasna	mlada žena pride in pozdravi najprej svaka,	A
še ponosneje, nego je bila sicer vsa njena	krasna	mlada prikazen, dvigne lasato glavo in njen	A
močnega nego šibkega telesa, ovalnega obraza,	krasna	postava! Nestrpno je gledala po morski stezi	A
ji in rekel potem s prisiljeno šalo Albertu: »	Krasna	je tvoja prijateljica in divna, to moram priznati	A
jutri ne bom mogel peti. In ta lepi solo, ta	krasna	pesem!« Pri tem se zasuče proti oknu ter poskusi	A
pri obedu je sodnijski adjunkt pravil, da je	krasna!	Tam daleč iz m10koaa�69koi��60ko	A
je in slovenskega ne ume!« »Vseeno, da je le	krasna!	« zavrne Megla ter si pomane roki. »Boletovi	A
Ženo in gospodično! Ah,	krasna	je ‒ pravim ti!« »Soproga tvoja, to seveda!	A
niste videli, doktor; toda povem vam, da je	krasna.	Često me spominja one lepe francoske markize	A
bolezni; on je star in bolehen, ona pa mlada in	krasna.	« »A!« vzkliknil je Megla.	A
je, ko me je videla ‒ in kako lepa je, kako	krasna	‒ ah ‒.«	A
drugi,« šali se Boleška. »Tedaj ni bila tako	krasna,	« izusti on naglo, pa takoj hitro popravi: »No	A
izusti on naglo, pa takoj hitro popravi: »No,	krasna	‒ krasna?To ni pravi izraz ‒ in sodba o ženski	A
naglo, pa takoj hitro popravi: »No, krasna ‒	krasna?	To ni pravi izraz ‒ in sodba o ženski krasoti	A
vihala ‒ jutri pa bode ves trg poln hvale, kako	krasna,	elegantna veselica je bila to.« Bolè je svoje	A
Ilovska po kratkem molku, »tudi sedanjost ni	krasna,	minula pa ‒ ah, glejte, glejte to prelepo razsvetljavo	A
oddaljenja niso mogli priti. Elza je bila nocoj	krasna	in, kakor je kazal njen veseli obraz, tudi srečna	A
Helena se je kmalu ohrabrila. »	Krasna	dežela je to,« dejala je nadaljujé svakinjino	A
stala pred njegovim duševnim očesom vedno še	krasna	podoba Helenina. Prispel je ves razburjen do	A
Prešeren Bilo je skoro tri leta pozneje.	Krasna	pomlad, kakor je mogoča le pod južnim nebom	A
ga obsvetljuje popoldansko sonce ‒ ali ni to	krasna	slika?« »Krasna ‒ pa lepša in hvaležnejša poetu	A
popoldansko sonce ‒ ali ni to krasna slika?« »	Krasna	‒ pa lepša in hvaležnejša poetu nego slikarju	A
južna sapa, ki jo prinese mali traven, in kako	krasna	je »mehka pomladna noč«! Lehké nogé, lehko	A
nevestini opravi še bolj cvetoča. To je res	krasna	ženska v cvetju enaindvajsetega leta. Opazovalcu	A
domisliti in nikoli se mi ni sanjalo, da morejo tako	krasna	bitja zrasti pod našim nebom!Glejte, kako se	A
železnici. Po kratki hoji v temi se jima odpre	krasna,	z vijolasto in rumenkasto lučjo razsvetljena	A
stoletju mogočni vitezi Rasi, po katerih je	krasna	Rožna dolina dobila svoje ime. V začetku	A
bilo posuto z zlatimi zvezdami. Noč je bila	krasna.	Luna in zvezde so obsevale zemljo.	A
vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta	krasna	gospodična, ki gre proti gradu. Gospa	A
prikoraka zlahkoma k nji in jo gleda. Tako	krasna	se mu ni zdela še nikoli.Junaku začne srce utripati	A
Ha, ha! Res nova in	krasna	je ta misel, tepsti kmete po trebuhu!Saj pravim	A
stala rojstna vas in očetna hiša. Storila se je	krasna,	topla, mesečna in jasna noč.Zrak je bil popolnoma	A
poslikana. Na steni pri postelji je visela	krasna	podoba ruskega carja Aleksandra I.Bila je vsa	A
zameniti (»oblezati«) čez dve uri. Nastopila je	krasna,	gorka noč.Svetila je na jasnem nebu polna luna	A
samevajoče po temnih sencah. Saj pravim ‒	krasna	je bila pesem, ki jo je piskal Kekec.Sam si	A
biti lepo,« je menila Tinka. »A vila mora biti	krasna	in oblečena v zlato obleko.Kaj, Kekec?	A
soba svetila, da je Jerici kar vid jemalo. Vsa	krasna	oprava se je lesketala, in po vsej sobi je dehtelo	A
Jasno gori in je velika, ja, tako velika in	krasna!	« »Ali vidiš?« je rekla ženska.	A
smehlja. . / . / stran 169 . / In vila je	krasna,	joj, tako krasna!Čemu bi se je bal?	A
stran 169 . / In vila je krasna, joj, tako	krasna!	Čemu bi se je bal?	A
tako lepo spala pod njim. Kekca pa ni zanimala	krasna	noč; Kekec je drvel na vso sapo po pašniku proti	A
polovico tega, kar si mi že ukradel, bi bila to	krasna	vsota.In ti, stari skopuh, bi jo rad odštel	A
misliti, bi jo zaničeval. Recite raje, da je bila	krasna,	zapeljiva spomladanska noč, da je vonj cvetlic	A
»Gotov sem! Kmalu te pozdravim zopet,	krasna	zemlja, kmalu te zopet vidim, skala devinska	A
Nemčiji, Franciji, Italiji in bogve kod še. Plača	krasna,	oskrba izborna.Sinček, ki je namenjen meni v	A
soprogo. Pavlina, soproga Koprivčeva, bila je	krasna	gospa osemindvajsetih let.Nežen obraz je zalivala	A
premišljevanja, vzplavala mu je še pred dušenimi očmi	krasna	podoba Koprivčeve soproge, a bledela in bledela	A
je bil mehak, vlažen. Tožna si jesen, vendar	krasna	v tožnosti svoji. Teh misli je bil tudi	A
govorila istino. Iz lepega dekleta se je razvila	krasna	gospa.Ure, ki sem jih preživel v Anice in njenega	A
Zlatka! Angelc nebeški, rožica deklet, kako si	krasna!	Pod tanko belo obleko občudujem rast mlade boginje	A
dvorani pred lepo, mlado gospo. Nepremično stoji	krasna	postava, enaka marmornati boginji, kakršnih	A
je stala tukaj na oglu Dolge in Kratke ulice	krasna	sinagoga; leta 1213 pa so jo prezidali in okrasili	A
privajeno fantovsko negracioznost v hoji in gibih.	Krasna	modrina njenih sanjavih oči se je poglobila	A
svojimi odkritji. Film je, na primer, za zamorce	krasna	priložnost za smeh, čeprav je ta smeh podoben	A
Končali smo.« . / . / stran 89 . / To sem	krasna:	Malo modra.Na zeleno vleče nad obrvmi.	A
norčevanje pa vmes nekaj bele kože. To sem	krasna,	mi potrjuje ogledalo.Ni pust.	A
let je bila stara, tri mesece omožena, lepa,	krasna,	njen mož je bil bogataš in le malce v letih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani