konju (171-270)

Lenart z njimi, kakor da bi jezdil na zlatem	konju	proti nebu. ”Kjer je nakopičenega toliko	A
Matjaž, ki jezdi po deželi na visokem svojem	konju,	trosi med siromake svetle cekine, hrani lačne	A
Pojdi!« Kmet je pogledal mrko in je švrknil po	konju.	»Tako.	A
je opotekel proti jarku. Kmet je švrknil po	konju,	vzdignil se je prah. Jernej je gledal	A
zdi, da ne pride na zlatem, temveč na črnem	konju.	Kadar napoči tista grenka ura, ne daj, o Bog	A
Bog ti bodi vsaj toliko milosten kakor slepemu	konju	- dodéli ti ovsa na stare dni!“ Še nižje	A
”Franca, Franca! Zdaj smo na	konju!	Zdaj je vse dobro.	A
Strašno!	Konju	se je spodrsnilo na cesti, drog se mu je zabodel	A
kakor Tizianu; jezdil je v beli halji na belem	konju	kakor Rafael, pred njim in za njim so jezdili	A
mi je zazdelo, da jaham na ogromnem zelenem	konju	naravnost proti sijajnemu soncu.Nadvse sladka	A
ker je star in se mu ne mudi nikamor. Tudi	konju	se ne mudi; globoko je povesil glavo in čaka	A
Ob tistem času je jezdil skozi gozd na belem	konju	mladi godec s svojo nevesto; na belem konju	A
konju mladi godec s svojo nevesto; na belem	konju	je jezdil in držal joje v naročju, svojo mlado	A
slišal; jezdil bo mimo kralj Matjaž na belem	konju,	on pa ga ne bo videl.Še obleka njegova je okamenela	A
dremali, kadar pojezdi mimo kralj Matjaž na belem	konju?	Velika je bila vaša hrabrost, še večja je vaša	A
prišla od daleč. Lomila je kruh in ga dajala	konju.	Njene debele ustnice so se smehljale, iz oči	A
nametan, župnik pa je jahal na žrdi kakor na	konju;	gologlav je bil in golorok.Takega pohujšanja	A
vsako posamezno rebro kakor pri sestradanem	konju.	Uprl sem se z dlanmi na blazino ter se pomikal	A
ki se bijejo z nevernikom v odprtem boju na	konju.	Ej, jaz pojdem med junake!	A
klestil, in kri je tekla, da sem se moral prijeti	konju	za rep, da me ni izpodneslo.« »O, sveti božji	A
ujetniki. Vid prične nemiren stopicati ob	konju,	zavihti se v sedlo in švigne naprej, prehitevši	A
vojska, ki prihrumi v Pobrežje. Dvigne se, hoče h	konju,	v sedlo, a moči mu popuščajo, truden se spusti	A
graničar s Turčinom, še se poskusim z njim, na	konju	ali peš, kakor ukažete, gospod.« »Zvesti moj	A
gubernator, paša iz Hlevne, z najboljšimi četami na	konju	in peš.He, osemkratna premoč, osem srpov na	A
nasekan, ta. Pa Krištof, ej, pomeril bi se že na	konju	z marsikom.Škoda bi bilo dečkov, da bi skoprneli	A
namrši čelo, nagne se naprej: »Fej, volkodlak!«	Konju	stisne vajeti, požene se pred krdelom.Toda le	A
zasede vrzeli, naj suva, bije, strelja! In vi na	konju,	pripravite karabinke, pilite, palite!« Na Vrletaču	A
zmago, brez upa na rešitev ... Konj se spenja h	konju,	grize, bije, a levi trgajo, vroči rijejo v vrtinec	A
potrpežljivostjo zapamtil slednji Lukov rek o	konju	in konjih sploh.Te svoje poizvedbe je pričenjal	A
ko ga je zdajci dotekel jezdec na spenjenem	konju	in razjahal.Štefan se je ozrl.	A
takrat zdelali.« »Videl sem, ko so te gnali na	konju,	« je pripomnil Kobal. Munih je nekaj trenutkov	A
vendar dokaj odločnejši kot oni v družbi. Na	konju	si je upal priti skozi kmete in si zaslužiti	A
neposredno. »Kdo govori o gospodu Jakobu Antonu pa o	konju	in stavi?Da je v Solkanu šest tisoč Tolmincev	A
minut kasneje je že gnal s Formentinijem na	konju	po solkanski cesti.V cerkvi pri svetem Antonu	A
govorim,« je odvrnil Radetič in segal z nogo	konju	v streme. Brez povelja so povesili ljudje puške	A
se je podil na vso moč jezdec na neosedlanem	konju.	Nosil je kmetom poročilo, da je udarila odločilna	A
»Dolgo si spal! Prijezdil si na temle	konju,	toda že v sedlu si spal in vsak trenutek sem	A
da mi Piškotova bržanka tako preseda kakor	konju	gnojnica, v kateri leži.Po meni od same žeje	A
da bi se napravil prostor velikemu gospodu in	konju	njegovemu.Zagledavši deželnih stanov souda,	A
čarobnosti lahkega brezskrbnega življenja. Na belem	konju	je bil prijezdaril, a v strmenje svojim tovarišem	A
je izvlekel svoj meč in takoj zasadil ostroge	konju	v trebuh, da se je spel.Ali Jurij Ljudevit mu	A
poludne je bil prijezdil v mesto vojak, sedeč na	konju	v srebrni opravi, katero pa je bil prah debelo	A
trdo zemljo. Zaklel je ter bil takoj zopet na	konju.	Po kletvici pa sem ga spoznal in spoznal sem	A
glavar mesto, krasno oblečen in na ognjevitem	konju	sedeč.Okoli njega je bilo plemstvo dežele.	A
spretnost. Iz mesta je bil prijezdil na neosedlanem	konju	ter ga sukal in z ostrogami mučil, da je žival	A
Simonović še večjega čarobnika: podil se je na	konju	stoječ (kakor umetni jezdeci današnjega časa	A
Engelbreht in vicedom Friderik grof Attems, oba na	konju;	13. nadvojvoda Viljem, na konju, in okoli njega	A
Attems, oba na konju; 13. nadvojvoda Viljem, na	konju,	in okoli njega njegovi trabanti; 14. nadvojvode	A
Lamberg, z golim mečem v roki; 17. cesar sam na	konju	s svojimi trabanti; 18. papežev nuncij; 19.	A
slugam, hipoma posedli. Leopoldu pa je obsedel na	konju,	voščil svojemu stricu prijetno zabavo, potem	A
augustissime imperator!« potem pa je zabodel ostroge	konju	v trebuh, a se je visoko vzpel, zavihtel široko	A
četudi je lahko opazil, kako je gospodu na	konju	kri zaihtela v belo lice. »Ha, ha, smo	A
Janeza Vajkarda, ki je s potnim obrazom tičal na	konju,	da se je bilo bati, da hoče sedaj in sedaj omedleti	A
drugo ni vredno, da bi se pobasalo turškemu	konju	pod kopito!A vaju naj krščanski Bog živi!«	A
v roki in z zeleno vejo odganjal osedlanemu	konju	muhe, ki so mu sedale po velikem trebuhu. »Ovsa	A
ji pač tako mudi! Prav po generalsko sedi na	konju!	Ni napačna taka ženska!«	A
svetlem vratu in spregovorila nekaj nemških besed	konju	svojemu v hvalo. Potem šele je dvignila ošabni	A
vpraša grofica mrzlo. Pričela je z uzdo nagajati	konju,	da je prišel v ogenj ter plesal s krasno jahačico	A
bolj zmeden, ničesar ne odgovori, obrne se h	konju.	»Ehá!	A
Prestopi se, koščenjak!« In ko se	konju	ni hotelo prestopiti, pograbi z obema rokama	A
pravico samo.« Z bičem zadene stegno svojemu	konju;	le-ta se spusti takoj v lahen tek.Zapustila	A
molčite vendar!« vzdihne Bogomir, sedeč na svojem	konju.	Le-ta se sprva niti premakniti ni hotel.	A
ne, kako se je nekolikokrat ozrla po njem in	konju	njegovem ter le stežka zadrževala smeh, ki ji	A
kontesa Lina naproti. Če je bila poprej na	konju	videti ponosna in nekako nedosegljiva, videla	A
prikazal se je namreč ravno tedaj človek, na	konju	sedeč.Počasi je prijezdaril iz smrekovega gozda	A
je takoj dvignil bič ter udaril z vso silo po	konju.	Živinče, nepričakovano udarjeno, vzpelo se je	A
si videla, kako je bil umazan?« »In na kakem	konju	je sedel!« »In kako je gledal, ko je	A
da je skozi vežo prijezdaril na suhorebrnem	konju	v družinsko sobo ter prestrašil pri južini sedeče	A
pri ženski navada; omedlela je, in na svojem	konju	sem jo prinesel na Otok.Med potom pa me je hudobni	A
ker ne gledam rad človeka, če sedi na španskem	konju,	če mu dro be prste ali noge v stiskalnici ali	A
po poti znancev in kameradov, ki so ‒ ta na	konju,	oni peš ‒ hiteli proti Vojna kasa pri Dachauu	A
sem z največjim dopadenjem opazoval tovor na	konju	in šale sem bril z onim, ki je še vedno sedel	A
ko so me spoznala in ko so opazila, da je na	konju	za mano sedela mlada ženska, kar v naših krajih	A
pohujševala, če je sedela ženska tik moškega na	konju.	Taka sedla so bila, kakor sem izvedel pozneje	A
in ki je tudi sedel na lepem in dobro rejenem	konju.	Čudna prikazen za te kraje in za nižje ljudstvo	A
le pravično, da ni en sam tičal celo pot na	konju.	Hodili smo naprej po dolini in voda je močno	A
vsakem tem oglu je stražil jezdec, sedeč na	konju,	ter imel pred sabo počez na sedlu gol meč.	A
zameril rad. Pametni človek naj zmerom ve, zakaj	konju	obrzda gobec. »Pa tudi to je, da se grajski	A
je velel hlapcu, ki je stal ob pohabljenem	konju,	»ti pa pridi s svojo kleko lepo za nami, kakor	A
»Nič, nič,« je Hotimir dejal. »Meniva se o	konju,	kako mu je.« Hlapec ga je hvaležno pogledal	A
dolini, kako je Ditrik dirjal na najboljšem	konju.	Brat bi utegnil biti res v nevarnosti.	A
bi mi prešlo vse, preden bi se gobec spenil	konju!	« »Ali bi se upal na pot?«	A
dosti, zmerom je na potu, kakor sveti Jurij na	konju!	« Hartvik je bil res ves nemiren.	A
pritekel sinček: »Oče, oče! Biriči nesó Živko, na	konju	jo nesó!« »Kje?	A
pretečem molku. Pred njimi se je na iskrem	konju	pozibaval skoraj gol Oger z rdečezeleno zastavico	A
stopil prav blizu nje, ji vzel vejo in jo zapičil	konju	za komat. »Zdaj pa sedi tjàle na mah«, se je	A
za njo in je niso spustile, ko je stopila h	konju,	da bi séla nanj.Brž je pristopil in ji pomagal	A
Mirenčan. Tu je gospod Ambrož razjahal, a h	konju	je že stopil Kopič. »Kaj si me res dohajal?	A
spustil v novo tajbo; »vzeli so jo, kaj vem, na	konju	so jo odnesli.« »Kdo?« je pater silil, čeprav	A
šla čez Stranje in Žubino, gospod Ambrož na	konju.	Kopič peš, pa vendar je prehajal kónjika, tako	A
In pusto nam ne bo, meh vina je na zadnjem	konju,	prav veseli bomo prišli v mesto.« »Kdor se v	A
daleč in pompljala navzdol. Trlep je stal ob	konju	in se otresal matere in Maruše, ki sta ga prosili	A
polju, saj jih kakor jastreb v gnezdo grajski na	konju	odnašajo v grad.Tahi je Iliji Gregoriču, našemu	A
ji tudi glava umiri.« Pater se je uredil na	konju,	Janez mu je v roko dal uzdo in ga pogledal,	A
samo oči, nič več ni govoril. Če ne bi bil na	konju,	ki je pametno kopitil svojo pot, bi se bil zgubil	A
iz Karlovca tjakaj v laško deželo. Še spi na	konju,	kadar najbolj dirja.« Tako je pripovedoval drug	A
že od daleč zagledal tem laže, ker je bil na	konju,	sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa jezdec	A
Tonček pak je sedel že davno zopet na svojem	konju,	kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod	A
kakor prej in, ko je udaril po najbolj lenem	konju,	da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je	A
pismo in pol ure kasneje je Poljak na brzem	konju	jahal po cesti proti Ljubljani. OD TOD NAPREJ	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 71 171 271 371 471 571 671 771 871 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani