kmet (701-800)

hoče jesti tudi družina. Če si kmet, bodi pravi	kmet;	če si pa gosposki kmet, se ti bajta že naprej	A
si kmet, bodi pravi kmet; če si pa gosposki	kmet,	se ti bajta že naprej podira!« Za nekaj	A
Predvčerajšnjim si nočil pri meni,« je vpil pogorski	kmet,	»a drugo jutro mi je izvrgla krava mrtvo tele	A
bilo zgodilo. Venomer je šepetala predse: »Ta	kmet!	Da si le upa kaj takega govoriti!«	A
Če ni kmeta v mestu, pa so ondi sami berači.	Kmet	je naš gospod, ob njem živimo.Gospoda pa zapira	A
zmenil zame? Tu na soncu me pusté kakor pijan	kmet	starega svojega konja!Ko pa je prišel ta grof	A
konja »da je tako imenovani olikani in omikani	kmet	iste vrednosti in cene kakor grof, čigar predniki	A
vlekel iz sobe in po stopnicah navzdol. Nekov	kmet	ju je potem videl ob vodi hoditi.Prepirala sta	A
je tudi surov, umazan in v vedenju prav kakor	kmet	in še hujši! - Tedaj je prišel po poti	A
Jaz moram nazaj! Tu gori je padel	kmet	z drevesa ter si zlomil roko!Poklicali so me	A
napravil takega? Tu napadate dekleta kakor	kmet	svojo ljubo ter jo pred vsem svetom hočete poljubiti	A
jutro, gospod grof! Tam gori je padel umazan	kmet	z drevesa in si zlomil roko. Sedaj so me poklicali	A
čas od leta do leta in živeli smo, kakor živi	kmet	na svojem posestvu, kjer malokdaj kaj posebnega	A
»Kaj pa je tebe prineslo?« Trlep, svoboden	kmet	in župan iz Gabra, dobrih štirideset let star	A
star praznik.« Praznik je v tistih časih bil	kmet	polsvobodnjak, ki mu in bilo opravljati vse	A
Ljubljanski v mislih grozil Majnhalmu. »Ha,	kmet	bo zmagal v tej pravdi, za iznimek naj pač enkrat	A
pravdi, za iznimek naj pač enkrat zmaga tudi	kmet	...To bo graščaka bolelo bolj ko ne vem kaj!«	A
učni svobodnjak kimal in zvesto poslušal. »Ko	kmet	hodi takole po polju, se mu srce odpira na stežaj	A
sušo ali z močo, z boleznijo ali s točo!« »Da,	kmet	je tedaj siromak, ki je ob vse: ob veselje in	A
škoda dela na polju in povsod. A zdaj tudi	kmet	sme divjačino zatirati na svojem. »Gospoda	A
»Kaj še!	Kmet	in zemlja ne pojdeta v nič, pretrdo sta zrasla	A
ni zmerom srečen.« »Sit pa je le večkrat ko	kmet,	« je Trlep mislil na glas, »srečo si pa tako	A
da bi se grizli.« »Saj res,« ji je pritegnil	kmet,	ki ga je delopust zmamil med pivce. »Matevžek	A
kravo, ki je fantu pokvečila nogo?« je vinjeni	kmet	hotel vedeti. »Nak.	A
ti imajo skrbi in sitnosti.« »Saj res,« je	kmet	kimal, »cesar jih nekaj izpodriva; še proč jim	A
nam v stiski pomagali.« »Bog pomagaj,« se je	kmet	ustrašil, »kaj pride za njimi druga gosposka	A
poskusil s križi in težavami življenja.« »In	kmet	mora menihom krvavo tlačaniti, d se laže po	A
eno, da naših menihov ne zatne nič hudega,« je	kmet	udaril ob mizo; »na pravem toporišču imajo glavo	A
glej jo, kaj če voznikov res več ne bo?« je	kmet	poredno obračal pogovor, ki mu je bil prepust	A
katero zabrodil. »Pa ne, da si ga že ujela?« je	kmet	pijano tiščal. »Nemar tegale Matevžka, ki te	A
že kakor breja mačka.« »Tiho, prihajač!« je	kmet	udaril ob mizo. »Kdo se meni s teboj?«	A
prosi, da bi te marala, na mehko boš sel,« se je	kmet	smejal. »Krajinčan voli pari, Bog pa ljudi.	A
roko in sel za prazno mizo v kotu. Jezični	kmet,	ki se je med vozniki še nacejal z vinom, se	A
že davnaj sta bila, pa Sotečan ni pustil,« je	kmet	šepetal. »Tako se je primožila na Pljuskarjevino	A
njiva, črna ral, moder mož jo je oral,« je rekel	kmet,	ki bi bil pogovor rad začel tudi s Slabetom	A
Vsi so molčali, uganka je bila pretežka.	Kmet	se je ponosno nasmehnil: »Pismo, da veste.«	A
Nihče ni povedal take, da bi bila prava, tudi	kmet	ne. »To je - vol!« je Matevžek poudaril	A
ondod, koder je grdo in krivično gospoščil.«	Kmet	je vse to pripovedoval, da bi tudi Slabeta potegnil	A
Jurko, nihče ti ne bo hvaležen, saj veš, kdo je	kmet;	le nesreče si nakoplješ in žalosti naprtiš meni	A
ves truden od njega. Pa to naj bi že bilo, saj	kmet	mora dosti delati in trpeti, najsi je stiški	A
Huda je za denar, Slabè, huda. Časi so taki, da	kmet	včasih še za sol nima.« »Vem, zato bi	A
odneha in lepo ravna po cesarjevi postavi, si	kmet	kmalu napehà, kar mu je treba.« »Graščaka	A
upirati se mu ne upa ... O, kje so časi, ko je	kmet	še imel srce, da se je moško upiral in gradove	A
se je moško upiral in gradove podiral!« »E,	kmet	je tačas bil mož, strada in glada, če ga ni	A
»Siroščina je res velika.	Kmet	se duša in vleče za krajcar, mar pa mu ni božjaka	A
»Saj ne rečem, da je to kar napačno.	Kmet	je skoporit, kadar biti ne bi smel, le to pravijo	A
Priložnosti jim daj, pa boš videl, da so vsi. Če	kmet	zajaha konja, ga sam hudič več ne ustavi.«	A
možato postavljal hude besede? Nak, navaden	kmet	že ni mož, ki se nič ne boji pisarniških ljudi	A
takole vohunit,« je v mislih že trdno verjel, da	kmet,	ki mu je zdajle vstopiti, ni kmet. Slabè	A
verjel, da kmet, ki mu je zdajle vstopiti, ni	kmet.	Slabè se je moško vstopil predenj in	A
je imenoval vsako izgubo delovnega časa. »	Kmet	na strelu, polje v plevelu,« so se spogledovali	A
se je muzal, ker je videl, da bo Nace dober	kmet	in da je menda z njim še celo v daljnem sorodstvu	A
svojo babnico . / . / stran 47 . / zanikrni	kmet.	Čeprav je stala domačija nekaj bolj na samem	A
Seno se bahato kopiči v visoke kopice.	Kmet	vozi težko naložene vozove in poje grgrajočo	A
Francka Gospodar je bil bogat, samogolten	kmet,	takole okoli petdesetih.Stiskav in lakomen je	A
petdesetih. Stiskav in lakomen je bil kakor pač vsak	kmet.	Pa zagoveden, močan in trščat dedec, da sem se	A
morali pokoriti. In vrhu tega še taka sramota:	kmet	je z mečem premagal graščaka, tlačani so ga	A
je starejši ko graščakov, saj je že Adam bil	kmet,	ne pa graščak!« »To vse je res,« se je Trlep	A
Trlep že vdajal. »A kar gospoda stori krivo,	kmet	mora plačati živo.« »No, vidiš!« ga je Hrvat	A
se je pri meni, milost božja bodi z njim!« je	kmet	pravil po spominu.»Pa slab in nadložen je tudi	A
nekako drevo, katerega ravna zadaj Trdoroki	Kmet,	nekdanji Škrjanček, umrle Zorne Kaline in njegov	A
Jelen ni mogel koj zapopasti, kaj dela Trdoroki	Kmet.	Šele počasi se je spreumil, da orje.	A
Svizec je žival obtovoril.	Kmet	jo je zapregel.Dokaj močnejše trmaste junce	A
zlato se lesketajoče bakrene rude. Trdoroki	Kmet,	najmlajši Ostrorogega Jelena sin, je pobil dva	A
kadar najbolj dirja.« Tako je pripovedoval drug	kmet,	ki ga je poznal.Drugi, ki ga niso poznali, izpraševa	A
»Poznaš li one?« vpraša ga nasproti sedeč	kmet.	»Ne poznam vse treh, ne, ali jaz imam tak dober	A
nisem spoznal, ko si tak obrit in ostrižen kot	kmet	in takisto oblečen in mlajši.Nikar mi ne zameri	A
pametno, da se brez brade in tak, kakor si zdaj,	kmet,	pokažeš svojim ljudem?« »V, naglosti nisem mogel	A
naposled soseščino Paležev kupil in se tu hotel kot	kmet	naseliti, tega Nande Mozolki sicer ni precej	A
To ni nič! Pokaži prej, kakšen	kmet	boš, kako znaš delo v roko jemati, potlej te	A
apelacijsko sodišče o tem ni niti slišalo.	Kmet	je bil tlačan. Tak odločen in pogumen človek	A
tega ničesar ne dosegel in nikomur koristil.	Kmet	sam ne gre zoper nevidnega sovražnika. Ali če	A
če pojde vojak naprej, potem pojde tudi naš	kmet	za njim, tudi on je za red zavzet in, ako naredimo	A
pisar brdski, ker za takega ga je bil izdal oni	kmet	v krčmi Hudmanove Jere, ter ustavi pred seboj	A
tamkaj niso bili vsi kmetski ljudje, ker ni samo	kmet	vozil in trgoval tam, nego marsikateri gospod	A
gole skale po gorah, katere molijo zdaj, ko je	kmet	posekal bukev in macesen, ki sta rastla tako	A
kontribucij. Saj vendar iz istih časov pomni naš	kmet	še svoje »fronke«! Tudi na Kolovcu ni bilo videti	A
klobukom in dolgo rdečo brado, drugi pak je bil	kmet.	Najprvo je menil Leon, da se tujec šali.	A
se mož in menda mu je bila živa istina, kajti	kmet	sovraži najbolj skrivno delujočega tata in zalaznika	A
ponoči prišel sem. Sinoči je bil namreč neki	kmet,	ki je iz malina nesel, prišel že kasno na pošto	A
Martinku ne sme o čemer si bodi govoriti?« pravi	kmet	Matevžek. »Kaj še!	A
jaz tudi kmeta rad, ker sem sam iz prvote bil	kmet,	ker sem sam kakor deček že za brazdo plužne	A
izraziti izlege svoje domišljije in glave.	Kmet	je po tej moji misli tudi šola mislečemu človeku	A
dolžiti. Pridružil se je bil preiskovalcem	kmet	iz vasi. Ta je trdil, da je sinoči čul strel	A
opazoval: današnji čas je tako ostrozob, da	kmet	dvorniku na pete stopa. Shakespeare Štiri tedne	A
ima kmečko molitev rajši ko gosposko, zato ker	kmet	več molitve stori.« »Kaj še, ti ne veš nič,	A
panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil	kmet,	če nosi čebele?« »Jaz pravim!« vpije Matevžek	A
pregovoru: Sveti Gál panj čebel ukrál! On ni bil	kmet	in čebel ni imel v lastnem uljnjaku, ampak ukradel	A
ob mizo udari in pravi: »Pa je vendar tudi en	kmet	svetnik, recite, kar hočete.Zakaj se pa o svetem	A
Zakaj se pa o svetem Zidoriusu poje, da je bil	kmet	in je ovčice pasel, na Oljski gori, trinajst	A
Tudi mi vemo, da je bil sveti Zidorius poprej	kmet!	Pa preden je s svetim Petrom porajtal, da ga	A
Razume se že samo ob sebi, da pobožni slovenski	kmet	se meni in skrbi najprvo za dušo mrličevo in	A
dejal.« »Le brž no,« oglasi se »inženir« in	kmet	pripreže, sede potem spred, gospod inženir zad	A
pogledati. Kmalu pak sta bila iz mesta; kajti	kmet	je brez pardona z bičem konjsko kožo strojil	A
da je, domača je, hči stare gospé,« odgovori	kmet.	»Kako?	A
In kakšna je gospa v gradu?« vpraša Lisec.	Kmet	se zopet obrne, dene prst kazalec na sredo svojega	A
se je še kaplan smejal.« . / . / stran 9 . /	Kmet	je brbljal različne stvari naprej, a Ivan Lisec	A
Solarja pojdi!« veli župan in kmalu pride še en	kmet,	ves prtnen in okoren.Razodenejo mu veliko zadrego	A
nekaj več zvedel. »Kot, kot, kot,« potrjuje	kmet,	»in ne le samo izgovorjen, ampak tudi intabuliran	A
mesto in s počasnim korakom kakor zadovoljen	kmet	v nedeljo popoldne med njivami koracá proti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani