»Tedaj je ta koča izgovorjena pri vas za kakov kot, za preužitek?« vpraša Lisec, da bi nekaj več zvedel. »Kot, kot, kot,« potrjuje kmet, »in ne le samo izgovorjen, ampak tudi intabuliran na mojo zemljo. Zobrov gospod se je intabuliral, ni dal drugače; kakor da bi bil jaz kakov pijanec in zapravljivec, ki dolgove dela.