klop (401-500)

se na hlebcu ni poznalo. Nató je sedla na	klop	ob peči ter sedela sključena v dve gubi, glavo	A
prinesla mati hlebec in kar zgrudila se je na	klop;	ozmerjali so jo bili, beračico.Ali ona ni jokala	A
Kurent, veselja nam daj!“ Kurent je stopil na	klop,	kakor se spodobi godcu, in je pogledal na blede	A
natlačena in z rjuho pogrnjena, položena na dolgo	klop	ob peči.Marta se je sklonila globoko k obrazu	A
dkritosrčni ste.“ ”Res, ta čednost se me drži kakor	klop	in mi je že veliko škodila ...Zdaj sedi še malo	A
nosil na krepki gorjači preko rame, je vrgel na	klop.	Ves njegov rdeči, zdravi obraz je bil še	A
položena čez vodo; v kamen je bila zasekana	klop.	Kačur je sedel in tišina je bila še globlja	A
začudeno in se je nasmehnila in je sedla na	klop	ob steni, prav poleg njega. ”Ves drugačen	A
stopila na vrt tudi Kačur in žena in sta sedla na	klop	pod jablano. Prijel jo je za roko in mehko	A
udarila, tudi ni rekla žale besede; sedla je na	klop,	skrila je obraz v dlani ter je zajokala, da	A
po plesnobi, po cmakasti zapovedi: ”Roke na	klop!	“Sošolci, tudi moji najljubši prijatelji, so	A
čisto podoben učiteljevemu kazalcu: ”Roké na	klop!	“Otroci, o katerih sem bral, so bili sila pobožni	A
Brez misli, brez žalosti ... legel bi bil tja na	klop,	pod platano, in zadremal ... Prestrašil sem	A
neodločnega, otročjega, kakor sem bil, in sedla sva na	klop	pod platano. ”Zato sem te klicala, da bi	A
pijan, zato sem omahnil in udaril s komolcem ob	klop.	Popravila si je lasé, pritisnila si je roke na	A
težko ... V tistem trenotku, ko sem udaril ob	klop,	sate se streznil in glava me je zabolela ...Ni	A
prsih odprti. S komolci se je bil naslonil na	klop,	glavo opira z rokami.Obraz je kakor s sekiro	A
stene, tla, strop, vse je bilo črno, polsegnila	klop	je ležala prevrnjena na tleh.Nikoli nisem imel	A
sončni žarek in bi si želel ven...“ Sedla sta na	klop,	ki je bila ob poti.Noč je bila legla in zdaj	A
nerazumljivo trudno in otožno; sedla sta na	klop,	čisto tesno telo ob telo in sta zatisnila oči	A
je stresalo, samota vsenaokoli. Sedla je na	klop,	kjer sta zmerom sedela; klop je bile mokra in	A
Sedla je na klop, kjer sta zmerom sedela;	klop	je bile mokra in kapalo je neprestano dol.	A
Zgodaj je še bilo, ko sta dospela; sedla sta na	klop	pod košati kostanj, ki je bil že skoro ves v	A
zašumel in velik dišeč cvet je padel mednja na	klop;	oba sta čutila, kako je bilo nekdaj, in nista	A
stran 150 . / Takoj je položila Francka culo na	klop	in je odgovorila hitro. ”Ostanem, mati!“	A
izginili. Vrnila se je v izbo, sedla je na	klop	in se je prijela za glavo. ”Vsi so šli, moji	A
postelja, pri oknu miza in dvoje stolov, ob peči	klop.	Omare, skrinje in stole so polomili in sežgali	A
in je strmela nanj. Tone je položil culo na	klop	in je sedel za mizo. ”Kako pa vi, mati?	A
vili po čelu v lepih kodrih. ”Tam zadaj je	klop,	Fanny, nobenega človeka ni tam in temno je;	A
Prijel jo je za roko in šla sta in sta sedla na	klop.	Tam je bilo drevje bolj košato, kostanji so že	A
cveteli in če je zapihal veter, so padali na	klop	dišeči cvetovi. Ko sta sedela, ji je položil	A
se je na desno stran. Metka je gledala na	klop,	ali vendar je videla Francetov obraz, ki je	A
zazeblo ga je ob spominu ... Grivar je sedel na	klop	pod brezo.Ko je bil pogledal tako nenadoma v	A
Izmučen se je napotil na vrt in je sedel na	klop	pod cvetočo jablan.Komaj je sedel, je nagnila	A
prsih bridkost in smrt. Sedla sta na samotno	klop.	Nad njima je pošumevalo in prepevalo v kostanjih	A
Čemu živiš? Še	klop	nisi, še miza ne za nobeno rabo; prah, ki se	A
zgrbljeno listje vsenaokoli, in sedla sta na to	klop.	On, Rekar, je bil v tistem trenutku vesel in	A
mračilo, ko sem čakal v parku; sedel sem na tisto	klop,	kjer sem videl skozi grmovje in izza temnih	A
sem ga osupel, on pa je zaprl okno in sedel na	klop,	meni nasproti. ”Njegova hladnost izvira tudi	A
je prehodil že ves park; sedel je zdaj na to	klop,	zdaj na ono, a nikjer ga ni vztrpelo; vstal	A
ustnicah in njene oči so bile udrte. Sedla sta na	klop.	On je govoril o vremenu, ona je risala s sončnikom	A
ki bi ne bil sramotno zaspal ali lopnil pod	klop,	ko je župnik še veselo pil in pel ter se naposled	A
zelo truden, noge so mu bile težke. Sedel je na	klop,	pod razpelo, in je izpraznil na dušek svoj kozarec	A
zleknjen v kotu, glavo napol visečo iz voza. ”Na	klop	ga položi, tam naj se naspi!“ je svetoval kmet	A
”Jaz sem!“ Stopila je v izbo, sedla je na	klop	pri durih in je položila sveženj poleg sebe	A
s tem ...“ Zgovorila ni do kraja; sedla je na	klop	in je sklonila glavo. V roki je držala cunjo	A
pri vojakih; . / . / stran 107 . / vrne se na	klop,	in zatisne oči in spi in posluša natanko in	A
zlomljenim ročnikom. Sedla je poleg vrat na prazno	klop	ter ostala tam tiho in nepremično, suho telo	A
jednega stola; okoli in okoli izbe pa stoji	klop	na najrazličnejših kamenih, opekah, polenih	A
grobo zakričal nadenj. Umaknil se je, sedel na	klop	ter me pogledal mirno z rjavimi, dobrodušnimi	A
”Pijan si, dacar!“ Dacar se je zvrnil na	klop	in je zaspal, poštar se je zvrnil poleg njega	A
svetilke v senco kostanjev. Tam sta sedla na	klop.	Ni vedel, kaj bi rekel, da bi ne zmotil tople	A
je včasih drgetaje zamrazelo. Sedel sem na	klop	in sem potegnil iz žepa edino knjigo, ki je	A
v slovo, nato je šel za hišo in je sedel na	klop.	Pred hlevom je cvilil pes in je grizel ob verigi	A
so ležali tam na nečednih klopeh; komur se na	klop	ni hotelo, je legel na tla; oboje pa je bilo	A
umetnost; vzel je kos opeke, stopil je na nizko	klop	in je risal, toda jezil se je, ker so se obrazi	A
z obema kolenoma, butara je udarila na nizko	klop	pred kapelico.”Hvala Bogu!“ je zavzdihnil in	A
zelo truden, da bi klečal in oprl komolce na	klop	in zaspal, tako da bi se nikoli več ne predramil	A
preden utegne ujetnik uganiti, kaj bo, že stoji	klop	pred njim.Vidu omahne glava.	A
Vidu omahne glava. Ujetnika polože na	klop	in ga privežejo z vrvmi. Kordun se ozre dvakrat	A
rdeče proge od vratu do stopala, telo se stresa,	klop	se maje, ujetnik tuli, janičarji poskakujejo	A
Tedaj se je vikar dvignil izza mize in legel na	klop.	Da bi šel spat v posteljo, se mu ni več zdelo	A
Nato je menil skoraj pikro: »Lezi, Matevžek, na	klop	in spi, in ko bo dan, ti odprem!« *	A
je stala pred nizko kočo ob poti in sedla na	klop	ob vratih.Položila je roke v svoje krilo in	A
sir, ko pa je lojenka dogorela, je legel na	klop	in zaspal.Ko se je zbudil, je bil že dan in	A
Vsega so me spridili biriči.« Sesedel se je na	klop.	Žena mu je dala cunj pod glavo in ga krepko položila	A
Lucija pa se je zgrudila utrujena do smrti na	klop.	Topo je šla Neža za župnikom.	A
Pa ga ni. Nazaj na	klop	je omahnil in zaklical: »Pijače nosi, da bom	A
Nagaja! Kot	klop.	Komaj z oljem ga udušiš pa izluščiš iz kože	A
živ, Gradnika, mislim, si se tudi držal kot	klop,	da je fant potem tako žalostno prepal ... « Duša	A
odmaknil. Potnik je vstopil in se opotekel na	klop.	»Pa si me le spoznal,« je dejal hripavo in težko	A
plesnivem je otipal Martin mizo, peč in polomljeno	klop.	Potem je iskal še v drugo sobo.	A
je padla Toninu glava težko nazaj na kamnito	klop.	Telo je zdrknilo mrtvo na tla.	A
pobral pilakar Lapajne.« Gradnik se je sesedel na	klop.	Bil je bolj bolan kot Duša ali pa Šime Golja	A
se toliko opogumil, da sem splezal najprej na	klop	za mizo, potem pa sem toliko časa vlekel k sebi	A
Vaza se je razbila, knjiga je odskočila na	klop,	sam pa sem telebnil na tla, kot sem bil dolg	A
ni bil Mojzes... Velel sem mu, naj se uleže na	klop,	z glavo naslonjen nazaj.Tudi to ni nič pomagalo	A
katerih bi se moral stokrat posaditi na zatožno	klop.	Ves ta vihar pa se ne kaže na zunaj; predsednik	A
spregovoril: »Če že pametni ljudje pamet pod	klop	mečejo, ne vem, kaj bo potlej!« Ker	A
prilomasti v hišo. Sédel je takoj pri vratih na	klop	pod sklednik ter spregovoril: »Le eden naj mi	A
obrnil in mu z nogo pomagal, da je odletel na	klop	pod sklednik; tam je pričel hišni hlapec škripati	A
stran 21 . / Prišedši v hišo sede predikant na	klop,	kjer je v steni gorela trska.Odpre sveto knjigo	A
tu!« je zavpil rejeni mož. »Jaka, odlazi na	klop	pri peči!In ravno večerja je tu!	A
me na dvorišče. Prvo, kar ugledam, je dolga	klop.	In tik nje je čedna palica prislonjena ob steni	A
sleči. Nato se je drug za drugim ulegel na tisto	klop,	in palica je glasno zapela.Meni pa se je duša	A
od kod se je vzel. Nič mu ni pomagalo: na	klop	je moral leči.In tisti, ki je palice delil,	A
stran 267 . / Jakec in Janez sta sedla v svojo	klop	ter položila roke predse kakor vsi drugi.A mlado	A
kdaj si že vendar zapomniš? Hajdi v oslovsko	klop,	ker si res osel!« Janezek je moral v posmeh	A
moral v posmeh razredu odriniti v najzadnjo	klop,	ki navadno ni bila zasedena ter je slovela pod	A
pravzaprav takega storil, da je moral v oslovsko	klop.	Govoril je kranjsko!	A
taka pregreha, da je moral zaradi nje v zadnjo	klop?	Oče in mati govorita ves dan kranjsko, pa ju	A
kranjsko, pa ju nihče ne pošilja v oslovsko	klop!	In Marička moli ž njim vsak večer, vsako jutro	A
dolg in oster nož ter ga položil tik sebe na	klop.	»Ta gospod je včasih polna muh.	A
odgovoril je Kljukec ter je položil nož tik sebe na	klop,	da mu je bil vsak hip pri roki. »Zdaj vam bom	A
jarka. Še malo korakov ‒ in videti se je morala	klop,	in na njej ‒ tisti koprneči človek!Hotela je	A
Pri tisti priči je vrgel oče sekirico pod	klop,	dvignil obe roki, pritisnil ju h glavi ter pri	A
kri tekla za sveti evangelij!« Stopil je na	klop	ter z veliko roko gladil veli obrazek, rekoč	A
prihropela je v hišo stara Pasaverica ter sedla na	klop	pri vratih z besedami: »Večerje te ne prosim	A
kakor zemlja, da visi na svojem posestvu kakor	klop	na pasjem repu in da hoče imeti, da naj mu otroci	A
Bil je to prostor za ograjo; na dolgo leseno	klop	je posadil mene in Jurija, potem pa je zopet	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani