katica (101-200)

guslar. Ko je prišel na vrsto guslar, je prijela	Katica	inženirja pod pazduho in mu pošepetala: »Pojdimo	A
za njimi. Šli so po ravni poti proti Tuzli.	Katica	je venomer žgolela kraj malobesednega Vilarja	A
obesijo.« »Ob kateri uri?« je hitro vprašala	Katica.	»Ob sedmih zjutraj.	A
se še preoblači in frizira,« se je oglasila	Katica	v gruči častnikov.Mnogi so se zakrohotali.	A
in beganje, le gruča Turkov se ni premaknila.	Katica	je zagledala Vilarja in skočila k njemu.Prijela	A
pazduho ‒ tri rože, povite v šopek. V sredi je šla	Katica,	ob njenih straneh pa Kaliopa in njena sestra	A
uščipnem v laket in ti moraš dvakrat zakričati: ‚	Katica,	daj mi mir!Katica, ne nagajaj mi!’	A
moraš dvakrat zakričati: ‚Katica, daj mi mir!	Katica,	ne nagajaj mi!’Na ta ne več neobičajni način	A
zasnovale te mladostnosrečne gracije zato, da bi me	Katica	priklicala na ulico! Vsekakor pojdem, da ji	A
Zadi so se ustavili Bajić in njegova soproga,	Katica	ter častniki pl. Merks, Buzduga in Mik; vsi	A
Zdravstvujte, gospod inženir!« je zaklicala	Katica,	ki je sedela še na konju; želela je, da si jo	A
že privezali svoje konje k drevju. »Gospica	Katica	je izborna jahalka, Amazonka,« se je oglasil	A
preveč vroča in prav nič trudna,« je odvrnila	Katica,	popravljajoč si kostanjeve lase, ki so podobni	A
s starejšo gospodo pri vozeh. Tedaj je tudi	Katica	s častniki šla za njim. Mika je poskrbelo, kaj	A
nalovite postrvi in si jih napravite,« je zažgolela	Katica	ter stopila na Mikovo stran, videč, da se je	A
nami!« je z izredno ljubeznivo mimiko ukazala	Katica.	»General hoče imeti svoj most in vi morate nanj	A
Prvi dan sta živeli v polni harmoniji. Ko pa je	Katica	spoznala njeno preprostost, nedolžnost in skromnost	A
igračkanje, za flirt ni, o čemer se je pritožila naša	Katica,	morda tudi te zmožnosti nima, dasi bi bilo takšno	A
neokusna je ta razvrstitev barv«, je razsodila	Katica	ter našobila črešnjevi ustnici. »Jaz pa stavim	A
stara Bajićevka, na kar je vščipljivo odsekala	Katica:	»Pred starim človekom v najlepši noši bo vsakdo	A
generalnem štabu. Vsi so se mu posmejali in	Katica	mu je s pahljačo pripeljala lahen nosobrc.»Vi	A
Danice Miloševićeve. Znade to gospodin Franjo.«	Katica	se je začudila in obrnila k Bajiću. »Čuj, Saša	A
Bajićevim je že izgrešil,« je srbski kliknila	Katica	ter izrazila užaljenost krog usten. Vilar je	A
pristrešje gibčna in urna kakor podlasica.	Katica	ji je z vzklikom stopila naproti; ko pa je spoznala	A
neokretno obleko pa gotovo ne,« mu je uvrgla	Katica.	»I zakaj ne?Te se treba privaditi.	A
je sirovo rekel Buzduga. Za neotesanost ga je	Katica	s pahljačo oplazila po licu, na kar jo je Bajić	A
dvignil obrvi in izobrazil na čelu nebroj gubic.	Katica	se je dvignila in skočila pred Vilarja.»O gospodine	A
potrebščine sama pripeljala s seboj. »Kaj pa	Katica	‒ vam je simpatična?« je pozvedovala gospa ter	A
zamežala z očesom. . / . / stran 448 . / »Gospica	Katica	je prekrasna deklica, toda preotročja je še	A
»Nič se ne bojte, gospod inženir! Vem, da	Katica	ni za vas.Takšnemu resnemu možu kakor vi, ki	A
in preizkusite, preden se zavežete do smrti.	Katica	ni samo živahna in razposajena, tudi vihrava	A
moj sin ‒ to je peklo na svetu. Kaj mi mar	Katica?	Če dobi kdaj ženina, ji bom morda čestitala,	A
opravka. Mik je šel peč janjca; pomagala mu je	Katica.	Vilar in Bierkopf sta poskrbela, da se urede	A
koncu je Mik odprl zlatoglave steklenice, in	Katica	je napolnila kozarce.Tedaj se je dvignil stotnik	A
zapustiti Tuzlo ‒ »Ah!« je zlobno vzkliknila	Katica	ter se nasmešljivo ozrla na sestro.Govornika	A
In globoki so njeni vzroki.« Bajić,	Katica	in gospa Etelka so zanesli Ljubico na trato	A
. / »O, prosim, gospod načelnik,« je rekla	Katica,	»mi smo se umile v sobah obeh gospodov uradnikov	A
obrnil na stran ter se naslonil na komolec.	Katica	ni mogla odoleti čudnemu petelinjemu kliku:	A
tako mi je ‒« »Ubožček!« se je oglasila za njim	Katica,	pobezavši ga z izpuknjeno bilko v uho.»Srce	A
mišljenja. Ne mara imeti žene, ki bi kakor vihrava	Katica	iskala pustolovščin na izletih, po vojaških	A
Vsem je še visela na trepalnicah zaspanost, le	Katica	se je javila v svoji navadni čilosti in živahnosti	A
veličastvo prirode je kazal Lisinski, najmanj	Katica.	Lisinski je bil na gimnaziji karsibodi posrkal	A
proiznesel: »Divji prašič bo ali pa medved ‒«	Katica	se je prva zdramila iz živčnega pretresa.Posmejala	A
uho Mik ter skrivenčil obraz, tako da se je	Katica	glasno zasmejala.Gospa Ljubica jo je primerno	A
mislih pomilovala Vilarja in Danico, Ljubica in	Katica	sta zvedavo in z občudovanjem zrli na oba nasprotnika	A
tisti, ki bi nas rad spravil na beraško palico.	Katica	mi je vse povedala.Gospodin Franjo meri na neko	A
spoznala njena bistra pamet,’ je pomislil. ‚	Katica	me sovraži, ker sem pust in odljuden človek	A
Kakor volkulja na nabito puško, tako gleda	Katica	na Danico.V tvoji odsotnosti je bila že dvakrat	A
potolažila in ni verjela.« »Zvita kača je ta	Katica,	nisem mislil,« je rekel inženir, odganjajoč	A
konjeta ali pa meha in je tako odskočil, da se je	Katica	malone zvalila na tla.O, kako je ona osa s palico	A
Zmignil je z ramo in odjahal.« »	Katica	je otročja in hudobna, k njej ne pojdeš,« je	A
dvoboja. In zavrisnila je njena duša, ko je	Katica	po kratkem premisleku spravila najpotrebnejše	A
Bajićevo hišo, odkar jo je bila zapustila tudi	Katica.	Ko jo je Vilar zadnjič posetil ‒ to se je zgodilo	A
Tam Vas ne bo pričakovala kakšna Ljubica ali	Katica,	ki bi svojo samopašnost opravičevala z donečo	A
. / Stopila je k postelji, kjer je ležala	Katica,	bolna Katica; sklonila je glavo prav blizu k	A
je k postelji, kjer je ležala Katica, bolna	Katica;	sklonila je glavo prav blizu k njenim ustnicam	A
videla Lojzka, ki se je časih ozrla, da bi bila	Katica	jedla.Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala	A
jedla. Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala,	Katica	pa se je obrnila k steni in ni govorila z nikomer	A
zaklicala sestra Cecilija pri durih. Bolna	Katica,	ki je ležala na postelji ob durih, se je zgenila	A
mati; nič nista govorili o strašnem domu, ali	Katica	se je bila ozrla in je pogledala naravnost v	A
nas?« je vprašala Lojzka z mirnim nasmehom. »	Katica	bo prva!« je odgovorila Rezika resno. Katica	A
Katica bo prva!« je odgovorila Rezika resno.	Katica	se je komaj ozrla in lahek smehljaj je šinil	A
»Vleci!« Prišla je do Katice, tudi	Katica	je potegnila kratkega ter je vrgla košček malomarno	A
potrkalo in že je bil v sobi njegov bolni dih.	Katica	je čakala, nemirne so bile njene oči, matere	A
je med durmi in se je ozrl po sobi. »Kje je	Katica?	« Ni je videl, bila je poleg njega, na	A
bila je poleg njega, na prvi postelji. In	Katica	je vsa vztrepetala, vzdignila je malo roko,	A
je z bolno roko komaj do obraza. »No, glej,	Katica,	danes sem prišel jaz!Da te vidim!	A
Kaj gledaš, ali ti ni prav?«	Katica	je gledala, kakor da bi jo hotel oče udariti	A
sestra Cecilija in kanarček. »Že dobro vidim,	Katica,	že vidim čisto dobro! Kakšne reči pa ti je pravila	A
Da so goli? - Laž,	Katica,	laž!Sem vedel dobro, da ti vse to pripoveduje	A
Nič?...	Katica,	no, še zmerom se me nisi privadila...«	A
njegovih se je bliskalo od tihe jeze. »Ná,	Katica,	prinesel sem ti nekaj.Ali ti ona kaj prinese	A
raskava in je smrdela. »Nisem tako hudoben,	Katica,	kakor misliš!Vsak človek ima bolj črno senco	A
bolj črno senco, nego je sam. Blagor se tebi,	Katica!	« In se je ozrl.	A
naj ostane svetlo?« »Ugasnite!« je odgovorila	Katica.	In v sobi je bila temà, komaj se je	A
kolobarju se je zibala na stropu rumena svetloba.	Katica	je bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala	A
sandalami po žvenčečih tleh. Sama je hotela biti	Katica	in v temi, zato ker je bila žalostna ves večer	A
ti mogla prinesti nič drugega; še to, glej,	Katica...	«Katica je vedela, kaj je mislila povedati mati	A
prinesti nič drugega; še to, glej, Katica...«	Katica	je vedela, kaj je mislila povedati mati:»Še	A
kaj je mislila povedati mati: »Še to, glej,	Katica,	sem si izžela iz tega suhega telesa, ki je komaj	A
smehljala, kakor se ni smehljala prej nikoli. »	Katica,	danes ko je sveti dan, sem ti prinesla nekaj	A
sveti dan, sem ti prinesla nekaj lepega.« In	Katica	je ugledala v njeni roki prelepo rdečo rožo	A
tenkih belih prstov. »Ko sem šla tod mimo,	Katica,	sem mislila, da stopim še k tebi, ker je pri	A
»Ali so sanje, ali je resnica?« je mislila	Katica.	»Niso sanje, oči so odprte; tu sem jaz, tu je	A
prosile oči usmiljenja in prizanesljivosti. »	Katica,	zgodilo se je...«Glas mu je bil hripav in tih	A
mu je bil hripav in tih, ni mogel iz grla.	Katica	se je ozrla in mu je pogledala mirno v obraz	A
umrla!« Začudil se je in prestrašil, zato mu je	Katica	povedala:»Mati je prisla k meni, ko se mi je	A
službo, o njej je vedel samo to, da ji je ime	Katica.	Ta drobna, plavolasa kačica, mlada in lepa, s	A
neprimerna izjava, ki jih lahko stane tudi izpita.	Katica	je to dobro vedela, še več, to je bil podatek	A
opazovalo nemo dekle. . / . / stran 35 . / 9.	Katica	je svoje delo opravljala odlično, vendar vsak	A
direktorju Rusplina.« . / . / stran 36 . /	Katica	je onemela, ni se smela izdati, zato je hladno	A
Borutov obraz je spreletela sarkastična zloba in	Katica	je prebledela. Njegove prijeme je dobro poznala	A
Orhan naj bi vedel, zakaj in čemu.	Katica	se je sesedla, odpirala so se vrata drugih predavalnic	A
JE ZAČETEK KONCA. . / . / stran 63 . / 16.	Katica	in Borut sta se sprehajala po Ljubljani kot	A
viski,« je naročil Borut. »Tudi jaz,« je rekla	Katica.	Ferencu so se tresle roke in na čelu so se nabirale	A
Pridem ... jaz ... takoj! V lokalu sta tudi Borut in	Katica,	tebe iščeta.« »Pridi takoj,« je rekel in glas	A
lokalom izstopiti iz avta, je pred njim stala	Katica,	se sladko nasmihala in za njo je Borut nemarno	A
seveda, kajne?« »Pokaži čevlje,« je zavpila	Katica.	Borut pa ni čakal, da bi se sezul.Močno ga je	A
in novinarjem. Borut je stal poleg njega in	Katica	je z vso vnemo hitela stenografirati, zlata	A
ne vem ... ali pač ... mogoče na univerzi ... ha?«	Katica	je potegnila lasuljo z glave in cevčico iz ust	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani