nova beseda iz Slovenije
Ravno v tistem hipu spotaknil se mu je konj ob | kamen | sredi pota.S kopita odletela je podkev ter žvenketaj | A |
knez raznenaden in v duhu je polagal temeljni | kamen | svetišču, kojega je obljubil zidati v čast Božji | A |
lačni smo in iščemo ljubezni ‒ a podaja se nam | kamen | in sovraštvo! Mi živimo v časih mrtvih src! | A |
da polagoma opustoši ter postane končno gol | kamen | brez rastlin in življenja.A kadar pride to v | A |
redu! Tudi cerkvene posode ne; še celo krstni | kamen | in sveto olje ni bilo v spodobnem redu!Knez | A |
njemu. Z belo roko, na kateri je tičal drag | kamen, | pa si je dal opraviti pri cvetju, ki je v dragoceni | A |
solzah in bridko je jokala. Omečil bi se bil | kamen; | morala sem se zjokati nad njo, ki je v blesku | A |
roko, na kateri se je koketno blesketal drag | kamen, | popravljala lase.Pri tem so se krasne črte vitkega | A |
Nepremakljivo je stala nekaj časa kakor Nioba v | kamen | izpremenjena.Kri ji je zalila obraz. | A |
imela v govorici!« Prinesel sem precej težak | kamen | z njive in položila sva ga na zavito travo, | A |
dolgo meril z njo. Ko je vsekalo železo ob | kamen, | da so se iskre usule na smodnik, je omahnil | A |
je takoj obstal, kakor bi se bil spremenil v | kamen. | Pri bolniku je stal predikant Valentin, vnuk | A |
odgovarjala; nasprotno, videti je bilo, da ji je padel | kamen | s srca. Nekaj dni sem še ostal v Eyrishounu | A |
pričal, drugo pa sem prerezal, da sem namočil | kamen | s krvjo.Sedaj vem, da umiram ‒ ali umreti skoraj | A |
če umre in če bo še on v Poljanah takrat, na | kamen | napis: »Margaretha coelo clemente fruitur«, | A |
neusmiljeno roko še celi dve stoletji, da se je končno | kamen | slovenskega rodoljubja vendarle pričel iskriti | A |
logu, nego samo meniš, da padajo kje na trd | kamen | kaplje z mokrega vejevja. In takrat je resnično | A |
Frate se je čulo, kakor bi padale kaplje na | kamen: | tek, tek, tektek ...Tu je v poznem jutru pel petelin | A |
Prav videlo se mi je, da se ji je odvalil težak | kamen | od srca, ko je zaslišala zlagani moj odgovor | A |
V Poljanah je že odbilo polnoči, in kakor | kamen | mirno sem ležal na trdi peči.Tedaj se zunaj | A |
čistega veselja. Pa sem ležal na peči kakor | kamen | v dnu zelenega virija in ni besedice nisem zinil | A |
prestreljene, presneto, če ne želiš, da iz frače | kamen | ti še ta hip odfrči v prevrelo glavo!« »Joj | A |
Blagoslova božjega ne bo, dokler se bo vzidaval | kamen | paganskih podrtin z Vira!« Stavbenik je molčal | A |
in da je ukleta.« »Menih pač godrnja, ker mu | kamen | ni po volji.« »In če že ne bi bila ukleta, moja | A |
odletavale, pod nebom pa trepetale postovke in kakor | kamen | padale na njivo. »In da ne pozabim!« se je Trlep | A |
»Še. Pa to ni velika nesreča, saj | kamen | ne vpije.Poglavitno je zdaj delo na polju. | A |
stran 338 . / Mladi mož je res počenil na | kamen | ob zvoniku, Živka ga je sezula in spet obula | A |
»Hm, res je. Kdor na visokem sedi, vsak | kamen | vanj prileti.« »O, življenje menihu | A |
omotično spogledoval s prerokovano svobodo, »zgolj | kamen | jih je še, le pusta gadovina plaši, koder se | A |
nekaj v letih, tudi vidi ne dobro in gluha je ko | kamen, | zemlje pa ima, še Janez bi je bil sit.« | A |
počene od strahu, izpod nog pa se mu sproži | kamen | in se zatrklja nekam daleč in globoko. | A |
strahoma začudil. Na nogah mu je ležal težak | kamen | in ga je pritiskal, da se ni mogel geniti; a | A |
a ko bi morala postati teža prevelika, se je | kamen | prevalil in je počasi drsal proti prsim.V prsi | A |
drugače. Prej bi bil vrgel vinar v zrak, pa bi bil | kamen | padel na tla. Zdaj pa je delal z zaupanjem v | A |
so migljala otroška in mladeniška leta, vsak | kamen | ob poti je napominjal že skoraj pozabljeni spomin | A |
storijo po volji.« »Če vsak pobere le en sam | kamen | in če nekaj drugih zastavi sekiro, je v trenutku | A |
razložiti po vsej pravici. Vsaka solza pade na trd | kamen, | vsak vzdih odpihne veter ... »O, saj tudi po naših | A |
za prisego. »Tako bodi ‒ Amen ... Amen, trd ko | kamen! | « VI. | A |
Žubino. Srečnemu Janezu se je smehljal vsak | kamen, | ki se je včasih obenj spotikal, ko je še skrivaj | A |
naše. Ej, da se ni Som usedel kakor žaba na | kamen | v vodi, bi mu bili pokazali, kaj se pravi ugrabljati | A |
Soma je stalo že nekaj moških. Losu se je kar | kamen | odvalil.Slišali so ga. | A |
V plitvinah se je videla vsaka riba in vsak | kamen | na dnu.Rožnordečih vrhov zasneženih gora se | A |
pisano žilast, v studenčni vodi zaokrogličen | kamen. | Nazadnje mu je pa še nadrgnila brke pod nosom | A |
in maščobo, jih zložila na razbeljen ploščat | kamen | in jih obložila in pokrila prav tako s kamnitimi | A |
zapestnica. Včasih je trčila sekira ob sekiro, | kamen | ob kamen. Redkokdo je premogel bronasto. | A |
Včasih je trčila sekira ob sekiro, kamen ob | kamen. | Redkokdo je premogel bronasto. | A |
Padla je na tla in njena ost je zvenknila ob | kamen. | Jelen je ni pobral. | A |
odveslala po kurivo. Kodrolaska pa je sedla na | kamen | poleg mrzlega ognjišča in se zamislila. Nehote | A |
vrh sem pa zavalil, kakor vidiš, velik ploščat | kamen, | težak kakor skala.Ne volk ne lisjak in nobena | A |
je pa kar tako mimogrede pobral okroglikast | kamen, | ki mu je bil všeč.Pogledal ga je in potehtal | A |
je roka kar sama od sebe dvignila in zalučala | kamen. | Onstran vhoda je vodeno votlo počilo in iz ubitega | A |
Ostrorogi je povesil sekiro, Sulcu se je pa odvalil | kamen | s srca. Brž je poprijel besedo: | A |
je v mirnih, zelenkljatih tolmunih videl vsak | kamen | na dnu.Ob skalah so se držale ribe, vedno na | A |
ostanejo kar na skali, da koga ne zadene kak | kamen, | ki se utegne odkrušiti od stene. »Na, so že | A |
napele, se navalovile in postale trde kakor | kamen. | Izvedeni je na levo oko zamižal, nagnil glavo | A |
nekaj plodne zemlje in pridejal težji ali lažji | kamen, | kakršnega je pač zmogel. Do sončnega zahoda | A |
Tomaž poznali, drugi ga pa sploh niso poznali. | Kamen, | na katerem stati je bil obsojenec eno uro vsemu | A |
ozrl se, ni ga več bilo! Široki štirioglati | kamen, | ki je bil za sramotni oder, stal je tu, a prazen | A |
enemu noga in nekaj kakor težka sablja trči ob | kamen; | debela, a potihoma siknjena francoska kletev | A |
naslonjena, tako da so črni kodri viseli čez vrhnji | kamen, | gleda za Leonom in poje svoj: »Garvaj durdaj | A |
ljubo. O, ko bi ji vsaj povedati mogel, kak | kamen, | težak kamen mu na srcu leži!Ni mogoče tega povedati | A |
bi ji vsaj povedati mogel, kak kamen, težak | kamen | mu na srcu leži!Ni mogoče tega povedati. | A |
L S težkim srcem se Šepec bliža Zabrezju. | Kamen | mu na srcu leži, debel kamen in čuden, odvalil | A |
bliža Zabrezju. Kamen mu na srcu leži, debel | kamen | in čuden, odvalil bi ga rad.Ženil bi se rad | A |
. / . / stran 92 . / lje, da bi si malinski | kamen | na vrat obesil in se potopil v globočino morja | A |
čakaj, ubila jo bodem, ubila!« Rekši, pobere | kamen, | zamolklo zatuli in leti po poti.V desetih korakih | A |
vodo vrgel, kjer je bila najglobočja. Velik | kamen, | ki ga je s strašno kletvijo zagnal za njo, padel | A |
. / ŠESTO POGLAVJE Na srcu, se mi zdi, en | kamen | mu leži. Narodna pesem Zapustivši Obrhek, krenil | A |
in mislil je z glasno besedo. Usede se na | kamen | tik pota, izvleče izpod srajce debel podolgast | A |
do vežnih vrat, iznad katerih se je bil velik | kamen, | grb bog vedi katere prejšnje rodovine, iz zida | A |
kakor so mu ljudje dejali, odvalil je bil ta | kamen | samo toliko izpred vežnega praga, da se ni kdo | A |
nič! Že vem, če hočeš, molčala bom tako ko ta | kamen, | še sama si ne bom upala vedeti.Da bi očetu to | A |
na tla, prislonivši svojo nenabito puško ob | kamen. | Ravno se je mesec, velik in bled, vzdigoval na | A |
Lovre odide. Svojo puško je bil na mestu, ob | kamen | naslonjeno, pozabil. Marijan je še obsedel. | A |
stran 165 . / »Saj pravim, ti nimaš srca; trd | kamen | imaš v prsih; ko bi kaj srca imel, jokal bi | A |
Tudi stati ni mogla. | Kamen, | s suhim mahom poraščen, je molel tik gazu iz | A |
Pred oknom zunaj je ob zidu štirivoglat rezan | kamen | prislonjen, da lahko tudi bolj pritlikavi kadilci | A |
straha usta odprl in oči raztegnil in trd kakor | kamen | pričakoval reči, ki bodo prišle iz te devete | A |
Pustite ga!« ‒ Petru pa se je odvalil | kamen | od srca in bil je precej tisti ko pred.»Kdo | A |
Turek se je zvrnil, ko ga je zadel trd težek | kamen, | od zida odkrhnjen; ali tudi marsikateri Slovenec | A |
in se je brzonog spustil v beg in točil čez | kamen | in brin, tako da se je sam duhovnik ta hipec | A |
Drugi tiho nekaj enakega zamrmra in velik | kamen | pobere. »Ne metaj!« svari prvi. | A |
Čakaj, hudič!« In v tistem hipu zadene debel | kamen | enega častnikov na ramo; prècej jim pade več | A |
neprečitano; od nje ni bilo nobene vrste. Težak | kamen | je bil, ki se je nesrečnemu možu odvalil s srca | A |
Miha: »Daj meni bolnika!« Marku se je odvalil | kamen | od srca in Volkun je veselo zalajal.Ni vedel | A |
večera, da se je razlegalo v polje, kakor bi vsak | kamen | in vsak grm pel.Vmes so pa udarjali z basom | A |
neprevidnosti sprožil, je sunil z nogo v mel | kamen, | ki se je parkrat zaobrnil, nato odletaval v | A |
bil tako razdražen, da se je Tevž izgovarjal: » | Kamen | se mi je sprožil izpod nog.« »Kaj pa stopaš | A |
zavirajo v nekaterih krajih na vsa štiri kolesa; in | kamen | in železo zacvilita včasih tako, da pri srcu | A |
gledal skozi najlepše brušeno steklo, ko še vsak | kamen | vidiš kakor razcvetelo rožo, tako je videl Jernej | A |
polnoči je pogledal Triglav v temo pod sabo. | Kamen | in skala se nista shladila od sonca do sonca | A |
je bil, in je rekel, da je na Zelenici včasih | kamen, | s katerem pastir zavrne kravo, več vreden kot | A |
gorskega pelina. Nedaleč od njega je prižvižgal | kamen | iz višine, treščil ob trdo skalo in se razletel | A |
Morda se še ujamem, če pa ne, bom padel kakor | kamen, | kadar sem ga vrgel na strmo streho stolpa.« | A |
je bližal Marku. Njegovi jarci so sprožili | kamen, | ki se je privalil v ruševje in znova prepodil | A |
je zašumelo, kakor bi bil nekdo vrgel droben | kamen | v viseče rože.Še enkrat. | A |
pelji moj parizar v Tržič.« Marku se je odvalil | kamen | od srca.Urno je zajezdil žrebca. | A |
bilo nikjer videti. Utrujen se usede na velik | kamen. | »Našel te bom vendar!« pravi zamolklo in zamišljen | A |
menda podučilo. Menda se ne bodo z glavo ob | kamen | zaletavali.« »Pa pravijo, da je tistega Ilija | A |
osvobodili druge služabne ljudi in gospodo. Velik | kamen | se graščaku od srca odvali, ko sliši, da se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |