kajne (301-400)

se bova, kakor da se nama godi grda krivica.	Kajne,	Rudi?Ja, kaj pa drugega, je pri sebi pletel	A
Izvolite! Predjed sem že naročila, saj je prav,	kajne,	gospod Rudi?Takoj prinesem svež prt in pokličem	A
Resnik in potegnil na dan listnico. »Skupaj,	kajne?	« »Seveda,« je zamrmral Resnik.	A
pogumom spustil med mize. »Vse v najlepšem redu,	kajne,	gospod Resnik?« je še rekel. Resnik	A
« se je obrnila Polonica na pragu k njima, »	kajne,	Janez?« Ta je odkimal in povesil glavo	A
»Saj tebe poznam, ali ne? Gradnikov si,	kajne?	« Lovreka je kakor telesna bolečina prešinil	A
pričakovala, ko sva se odpravljala od doma,	kajne,	gospod Marin?Toda, kaj menite?	A
urediti neko drugo stvar - zaradi jamstev namreč ...	Kajne,	teta, vaše posestvo bosta podedovala Lovrek	A
pri vas na Gradišču. Saj nam boste kos, teta,	kajne?	« »In ti, Lovrek, pripravi slavolok!	A
Jaz sem se vas pogosto spominjala ...	Kajne,	v nedeljo dobim kot vaša stara znanka izjemno	A
slavolok, in deklica je radovedno vprašala: »	Kajne,	maloprej ste se nekoliko zlagali, ko ste trdili	A
ležale globoko v svojih duplinah. »Čudiš se,	kajne?	« je vprašal grof s šibkim glasom. »Nikar ne	A
»Ah tako? Zanimivo,	kajne	Vida?Lepa stvar, vrtnarstvo!«	A
primaknil poleg odvetnikovega. »Začudeni ste,	kajne?	« je pričel odvetnik. »Veste, povabil sem vas	A
njegov bolestni izbruh: »Še jutri vložiš tožbo,	kajne?	« S trpeče skremženim obrazom je sin	A
redu!« »Ti pobegneš za onimi na laško stran,	kajne?	Mene boš pustil tukaj ... ne?	A
povedal, kam sem namenjen ...« »... da uloviš mene,	kajne?	« »Tega mu nisem izdal.	A
Iz koče se začuje ponovno prisiljen kašelj. »	Kajne,	Bara, da me ne bodo,« se okrene Vid k okencu	A
borci za mojo Krajino,« pripomni Lenkovič. »	Kajne,	« se pohvali Lamberg, »na Kranjskem imamo izborno	A
resno najmlajši, »imajo Turki našega Vuka radi?	Kajne,	da ga ne bodo ubili?« »Hehehehe!« premaga Herbarta	A
saj res ni vrabček.« . /\ .. stran 59 . \/ »	Kajne	da ni?Kanarček je.	A
gospod doktor,« je rekla. »Oko je zopet čudno,	kajne,	čudno?Tudi oni veščak se je zmotil.	A
zakaj, sami ste dovolj izobraženi in veste -	kajne,	moja draga?Sami se zavedate?«	A
In zdaj!	Kajne,	od dne do dne bomo skupno izbrisale madežek	A
zadrhtel in je rekel: »Naš hlapček ne sme umreti!	Kajne,	da ne bo?« Otrok je resno zmajal z glavo, da	A
ščurkov skedenj.« »Ščurkov skedenj, Petrček,	kajne?	« je menila mati. Otrok se je skušal nasmehniti	A
Kakšen nohet ti je spet pognal! Pa ga rabiš	kajne,	namesto žlice, kadar pokušaš, svinja!« »Nikoli	A
Stara?« »Triindvajset let,	kajne?	« je kliknil vikar nestrpno.»To boš menda vendar	A
pristopil, sopihal, mahal z rokami in vpil; »	Kajne,	to znate!Dve, tri pesti peska gosposki v oči	A
Župnik je vprašal mehkeje: »Vsaj malo, Lucija,	kajne,	že misliš na možitev?« Plaho se je zganila deklica	A
Pa res, tudi vas sem videl že, na Kneži,	kajne?	« »Tako je pač,« je odvrnil Formentini, »stric	A
Pravica bo zmagala!« Župnik se je razgrel: »	Kajne!	S sirom boste mlatili po gospodi in s tepkami	A
je zbadal Helerja: . / . / stran 449 . / »	Kajne,	od nogavic se živita s teto?« »Pa ti z zajci	A
Najlepša hvala! Drugo leto pa se vidimo,	kajne?	« »Nimaš pojma, kako prijetni deklici	A
ko sem peljal Rozalinega prašiča v Vodice,	kajne?	« »Ne vemo!« sem hitro odvrnil sam, da	A
krstu tudi botra. Saj me bosta vzela za botra,	kajne?	« »Seveda!	A
napregel voz!« mi je dejal ata. »S konjem boš šel,	kajne?	« Imeli smo dva konja: pridnega Fuksa	A
To je pa tam, kjer streha na zvoniku cveti,	kajne?	« Ko sem to povedal našemu župniku, je	A
ne. »Velikega petelina še niste ustrelili,	kajne?	« so se s prvim svitom zasvetile oči lovcu.Ravno	A
že dolgo let hodijo turisti tudi na Triglav,	kajne?	« me je zagrabila radovednost tako močno, kot	A
prišel tudi zato, da si videl, kje so žandarji,	kajne?	Na svidenje in dober tek!«	A
Štiriindvajset jih imaš menda že za sabo,	kajne?	« »Pa tudi trideset...«	A
šele domov... No, pravzaprav grem kar zgodaj,	kajne?	!« »Zgodaj, zgodaj...«	A
Ali hlebček? Pa poliček bržanke,	kajne?	« Že je brskala po omarici, kjer so stale steklenice	A
stale steklenice in kozarci. »Poliček bržanke,	kajne,	gospod Urban?« »Prinesi je!« ‒ gospod Urban	A
hčerkah, in ti pogledi so jasno oznanjevali:	Kajne,	to je dekle, moja hči! Po stranskih kotih so	A
imel le en poliček! Škrjanček, vsaj en poliček,	kajne?	« Izpije in žalostno povesi glavo.	A
sonce nebeško? Mi smo cerkovniki, da malo takih,	kajne,	gospod Sodar?No, saj je pa take poroke ne bomo	A
zakliče: mKatarina, s kom pa govoriš ponoči?l m	Kajne,	da z Bendarjevim Janezom?l vpraša dekla, ki	A
pri meni zasluženega, Polonica?l je vprašal. m	Kajne,	toliko in toliko?l In še preden mu je utegnila	A
morala biti previdna z mano, pa bo vse v redu,	kajne,	volkec?« »Izgleda, da res,« je priznal volk	A
pred tabo, pred nama. Oh, kako sem poetična,	kajne?	Morda čez deset, dvajset, trideset, devetdeset	A
Ne hecaj se! Saj se le šališ,	kajne,	moj najdražji?Še ta hip se nasmeješ in me korajžno	A
nabrekne in ne bom nikoli več mogla skoz vrata.	Kajne,	moj burkež neugnani? ‒Čisto nič se ne šalim	A
saj je vsem veščam na metli prijezditi tja,	kajne?	« »Le glej, da boš še pred mrakom doma, sicer	A
ura in Nežo si vzameš kar sam!« »Kakor Oger ‒	kajne?	« se je Ditrik posmehnil. »Bodi za zdaj, kakor	A
zagrozil. Trlep je zardel in rezn� odgovoril: »	Kajne,	pozabili ste, da sem svobodnjak?« »Ali je bil	A
se pomenkoval s pridnimi prijateljicami. »	Kajne,	na hudo uro kaže, pa ste pribežale domov?« jih	A
pripovedovanjem. »In južinal nisi še nič,	kajne?	« »Ne, nič.«	A
okoli tlačank, gospod Majnhalm naj pa čaka,	kajne?	No, le stoj!«	A
pozna.« . / . / stran 63 . / »Pa nisi tlačan,	kajne?	« »Meščan; meščan iz Kamnika.«	A
»Kakor otroku je težko odgovarjati tebi.« »	Kajne,	zdaj ti je vzelo modrost?« »Ljubi pater Konrad	A
Ostrovrharju in Zofiji, na to seveda ne misliš,	kajne?	« »Glej, spet govori pravo ‒ prebita ženska,	A
volji, da bi več odnesli ‒ na to še nisi mislil,	kajne?	« »Saj niso Ogri!«	A
, kdor ga je hotel. »Platno boš pa prodal,	kajne?	« se je neki trgovčič zanimal. »Lahko bi naredila	A
kuhinji sem zvedel, da se južina kuha tudi za vas.	Kajne,	tega mi ni treba verjeti, drhal suženjska, lažniva	A
prav.« »Že razumem: Višenjski naj pomagajo,	kajne?	« je Henrik vpil. »Razločno ni rekel tega, misli	A
dobiš!« se je stari suličar delal hudega. »	Kajne,	rad bi, da bi se ga nazobali?O, pa ne boš!	A
spomina sem!« »Junaku je bila pesem močno všeč,	kajne?	« »Mislim.	A
bilo!« ga je neki dan spet pozdravljal vesel. »	Kajne?	Veste, za mali Šmaren smo dosti spovedovali in	A
Peščenjeka omožila z našim volarjem, veste,	kajne?	Zdaj so njeni bratje prišli do našega patra opata	A
misel, ki se mu je nenadoma dala. »Prav dobra,	kajne?	« »Hvala Bogu ‒ vselej naj bi bila taka!«	A
čeprav pomagajo tudi starci, ženske in otroci.« »	Kajne,	to se občuti tudi pri zidavi?« »Še.	A
»Kaj pa jed? Ne diši vam zmerom,	kajne?	« »Ni mi dosti do nje.«	A
vihravec, zdaj se boš pa zaletel in brž obabil,	kajne?	« ga je Trlep poredno dregal. Hotimir, ves rdeč	A
zdaj. Pa to so zgolj neumne, brezbožne besede,	kajne,	pater opat?« »Samostanu res preti huda	A
zgodil. Saj verjamete v čudeže, pater opat,	kajne?	« Opat se ni več smehljal, a Šmarec je	A
tisto - kdaj je že bilo? - aha, prédlansko leto,	kajne?	Prebiti sem ga bil lepo počesal in nasvedral	A
In ti lepo Boga prosiš, da bi se brž oženil,	kajne?	« »Da bi ostala sama?	A
da hoče Slabè na samem govoriti z njim. »	Kajne,	« je ta zunaj vprašal Trlepa, »znano ti je, da	A
zagovarjati,« ga je hvalila. »Še požirek ti gre,	kajne?	« »Potreben bi bil, strup me je obletel	A
tako dobro in čisto, plete venec ljubezni.« »	Kajne,	« se je Kuralt poredno tipal na čelu, »včasih	A
se nikoli tako ne ponižava!« »Le jaz naj se,	kajne?	« Pa res, dosti se je poniževal topoglavim	A
pa je, res ne prebom več. Saj ti je naročil,	kajne?	« »O ti grdavš, kaj res noriš?«	A
je otožno premolknila. »Trlepove pa poznaš,	kajne?	Tudi tam jih je za ves p�d, saj veš.«	A
bi imeli kaj!« »In bi hodili prosit k vam,	kajne?	« »Komaj, saj ne bi nič dobili,« je še	A
prida.« »Zeta bi pa le rad iz naših krajev,	kajne,	Poberè?« Pobereta je hudo poparilo,	A
opravljati in prašiče hraniti vendar mora kdo,	kajne?	« Francè je sprevidel, da je tako.	A
daljo.« »Saj lakote in žeje menda nisi trpel,	kajne?	« »Zato pa sem žejen zdajle in ves hromoten	A
»O, pa res! V Stični ste menišili,	kajne?	-Pa vi tudi, če prav vidim?« se je Trlep priklonil	A
se je pripognil in si jo dvignil v naročje. »	Kajne,	upehala si se?« »Dremlje se ji,« je	A
mene.« »Tako pa je zdaj še prostora v ječi,	kajne,	da mene porinejo tjakaj, če zvedo, čigav povelek	A
do gospoda glavarja bi rinil? In s pritožbo,	kajne?	Saj te ne bo poslušal, drugih skrbi ima čez vso	A
da ga zgolj na tvoje besede udarim s kaznijo,	kajne?	« »Ne skrivite mu lasu, samo do pravice	A
sedite, prosim.« »Ti si Slabetova sestra,	kajne?	« je tujec pokimal in sel. »Kdo sta ta dva?«	A
Francè, da si brž še on natakne zakonski jarem,	kajne?	« se je Nace poredno smejal. »Kar oba obenem	A
razbojnika, sicer ju ne bi ponoči lovili in zapirali,	kajne?	Če pa razbojnika nista, mi bo tvoj gospodar povedal	A
kašče. »Tak graščaka dobomo zdaj in valpta,	kajne?	« je tiščalo vse. »Da, ob tla smo, slabo	A
cerkovnik. »Mislim, da bi se radi norčeval z menoj,	kajne?	« se je Buzet zbistril. »Ne bi dohajali	A
pa ti so le privzdignili ramo in molčali. »	Kajne,	tale upor je naročil samostan sam?« je Buzet	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani