nova beseda iz Slovenije

imenitno (201-300)


”Sédi, Judit, da se razgovoriva!      Imenitno      novico ti prinašam, prav tako imenitno, kakor  A
razgovoriva! Imenitno novico ti prinašam, prav tako      imenitno,      kakor neumno ...Zdaj še ne vem, če ti jo morem  A
povabil s seboj v mesto; rekel je, da ima doma      imenitno      staro slivovko.Šel sem rad, ker sem bil radoveden  A
bilo sram ... Smehljaš se muhi na stropu ... kako      imenitno      je tvoje življenje, o mušica, kako vesoljno  A
prav tiste dni so prodajali vilo Bukićevo, --      imenitno      vilo, kakršne ni več na svetu.Postavil jo je  A
povabil je bil Sava Bukić vse svoje upnike na      imenitno      noč.Izpraznili so kleti do zadnje kapljice,  A
slišal tam na tujem, da je bilo že takorekoč      imenitno      moje ime, da so ga že očitno imenovali?No, minilo  A
je smejal tako veselo, kakor da je bil slišal      imenitno      burko. Damjan pa se je čudil.   A
umotvor!“ -- Ne, Govekar poreče: ”Tvoj roman je      imenitno      delo, ampak za narod ni; prav imaš, ampak za  A
ponižnost. Nikoli pa se ta čednost ni tako lepo in      imenitno      razodela, kakor v tistem trenotku, ko je Martin  A
da je izgubila sled, da sem jo bil prevaril z      imenitno      svojo mislijo.Počasi je stopala, zibala se je  A
pa, kam?“ se je prestrašil gospod Valentin. ”     Imenitno      pot imam še nocoj,“ je jecal Poljanec.”Skoro  A
priznati, da bi se bila ob tej priliki lahko in      imenitno      razodela moja pripovedovalna spretnost in moč  A
da . / . / stran 236 . / bi se bil ravnokar      imenitno      osvetil nad kakim sovražnikom.Toda to sladko  A
Praznujemo pač! Ampak kaj, to je drugo in zelo      imenitno      vprašanje!Zakaj človek, kadar piješ, ne pozabi  A
drevjem, - to bi bilo uprav velikomestno; imeli bi      imenitno      nedeljsko zabavo!“ ”Toda prej se bo treba  A
. / stran 163 . / kakor da opravlja pravkar      imenitno      in važno dolžnost, ki takorekoč v obili meri  A
krik in zvok kozarcev. Ko je dovršil svoje      imenitno      delo, ga je pokazal nevesti in prijateljem.  A
sence; globoko doli je zažarelo okno. ”Kaj ni      imenitno?     “ se je zasmejal dolgi fant in tudi gibki fant  A
Trkali so s prsti na vse tri zvoné in tako      imenitno,      da je bila pesem kakor o Veliki noči. Jokcu  A
Zasmejal se je radostno, kakor da bi bil slišal      imenitno      šalo. ”Šele danes sem ga videl.  A
in se je učil latinščine. Nastopil je svojo      imenitno      pot ... Tako je bilo spomladi ...   A
alodušnost v moje srce! Namesto da bi mislil na svojo      imenitno      nalogo, se čutim hlapca že vnaprej!“ Vstal  A
Glej, paglavci imajo dušo ...!      Imenitno      je to vprašanje in zelo tehtno, zato ga je treba  A
prikloni. ”Častiti gospod, prišel sem k vam z      imenitno      prošnjo ... Najprej oprostite, da sem svojo plemenito  A
. / Prav tiste dni sem imel sila težko in      imenitno      opravilo.Oj angeli in sveti posli božji - tiste  A
svoji prihodnosti in narodu svojemu. Posebno      imenitno      si je bila napravila frizuro, zato ker je vedela  A
imeniten bel slamnik na glavi in na slamniku      imenitno      rdečo rožo. Tam je stala pod stopnicami v  A
službi svojega naroda ... Slivar nas je pogostil      imenitno.     Vino je bilo dobro, nisem pil boljšega še ob  A
nekaj o tem vedela, ali ni se mi zdelo preveč      imenitno,      ker sem bila še otročja.- Bil je bled, zato  A
... Glejta, prijatelja, to je moj vrt!      Imenitno,      kaj ne?Sneg je že ves v kraj spravljen, - dobro  A
Krasno poje, - ali se vama ne zdi?“ ”Res      imenitno!     “ pritrdi Mak.- ”Da vaša milostljiva tako lepo  A
zasvetile veselejše ter se napravile dalje na svojo      imenitno      pot ... Sedel sem nekoč, ti veš, ob tem oknu  A
že pisal in vesel je bil, da mu je pisal tako      imenitno      pismo. ”Jaz nisem stradal nikoli in tudi ne  A
Jaz imam svoje misli, ti ne veš kakšne. Še      imenitno      se nam bo godilo ... ali veš, da so Hrastarju  A
njihovo slavo. Emerson razlaga to stvar jako      imenitno.      ”Največji del njihove sile je bil latenten  A
postavi pred vzbočeno steklo ter se raduje nad      imenitno      karikaturo. Ali kakor se zaveda samo ob posebno  A
Kosirniku je bilo pri duši, dá bi prepeval, prav      imenitno      zakrožil kako fantovsko. Kaj ni to izdajstvo  A
“ je vprašal župnik prešerno, ”ali ga nisem      imenitno      spravil, dobro zaklenil?Kaj, mislita, poreče  A
”Zdaj se vam gotovo že nekaj zdi, kakšno      imenitno      opravilo me je bilo spravilo na tako težavno  A
pipe. Preudaril je ter sklenil, da se mu tako      imenitno      še nikoli ni godilo. Ampak kakor tudi  A
stran 75 . / Ampak kakor tudi se mu je godilo      imenitno,      v dnu srca mu je zelo presedala večna sitost  A
Vsega imam dovolj, Marko, in godi se mi tako      imenitno,      kakor se je godilo tebi, ko si bil še popotnik  A
poročil z lepo cigansko devojko in je napravil      imenitno      svatbo.Pili so in peli in plesali in so bili  A
nesrečo. Predstavljajte si, da se vam godi      imenitno,      in godilo se vam bo imenitno!“ Dioniz se  A
da se vam godi imenitno, in godilo se vam bo      imenitno!     “ Dioniz se je nasmehljal.   A
onega večera že pol stoletja. Ana je napravila      imenitno      partijo in on se je zakopal v papirni grob,  A
sem bil zadovoljen, kakor da sem bil dosegel      imenitno      zmago ...Od tistega večera me nikoli več ni prosila  A
Katero hočete? Vi ste časih      imenitno      peli ... Oh kam bova vandrala, vandrček  A
tolaži se! ”Hvala, gospod davkar; počutim se      imenitno;      moj obraz je mršav samo iz navade.“ Drugače  A
je spala v meni že dolgo časa, se je pričela      imenitno      razvijati.Omršavel sem čez noč in kosti na obrazu  A
skrbeh, uboštvu in pomanjkanju? Četudi ne posebno      imenitno,      vendar je bilo prejšnja leta o praznikih vse  A
dvoje lepih fantov, krepkih razbojnikov! Tako      imenitno      kričita, da bi poslušal ves dan.Ne bo jima hudega  A
bom posvetil edino odgovoru na to veliko in      imenitno      vprašanje. - ”Kaj bi mu ti odgovoril, Peter  A
ne ostavijo samega na sveti večer! In kako      imenitno      so prišli!Pod oknom čaka voz, veselo bijejo  A
se je smejal do solz kakor da je bil slišal      imenitno      burko. ”Odklenem ti, prav kmalu ti odklenem  A
čisto nalašč, samo zato, ker je življenje tako      imenitno      in ker je sonce tako čudovito svetlo. Ana  A
močnima rokama kot igračico ter jo nesel v svojo      imenitno      prihodnost ves vesel in prešeren.Zdaj so bile  A
gostilni - pač še nikoli niso bili večerjali tako      imenitno      - in zdelo se jim je najbrž, da je bogat, seveda  A
vendarle hlapec in drugega nič ... Zdaj sem dobil      imenitno      naročilo iz domovine, spomenik nekemu pesniku  A
potujil, recimo, Merkun. In godilo bi se vam      imenitno      in slavni bi bili vrhu tega.Ali vi ste Kranjec  A
velikosti, ali veselja ni imel nad to krepko,      imenitno      glavo nič več.Ko je bil v hlastni naglici izvršil  A
sem te malo pogledal, Hladnik! Mudi se mi na      imenitno      pot, ostavljam te nocoj samega.“ ”Prikaži  A
okleni, zakaj v tem trenotku nastopiva svojo      imenitno      pot!--   A
Oko ni dobro, gospod doktor!« je rekla tiho. »     Imenitno,      sestra, le potrpite,« je odgovoril.Toda sestra  A
lastnost, da je vse jedel in mnogo jedel in da je      imenitno      prebavljal.Zato je bil rejen in lepo okrogel  A
Po obravnavi je odšla h Kranjcu.      Imenitno      ji je dišalo kosilo.Ko je bila popila par kozarcev  A
šlo od rok. Če drugega ne, nekaj so stanovi      imenitno      naredili.Mapi namreč, ki sta kazali površje  A
pa pel, igral kitaro, pravil šale - bilo je      imenitno!      Zvečer smo vendarle zgodaj zaspali,  A
Cesarsko mesto je bilo v tistih časih sila      imenitno      - Ljubljana je res samo ena dolga vas - res  A
Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z      imenitno      svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegoš  A
barvo prevlečen. V tisti dobi je bil ta »jezik«      imenitno      odgojevalno sredstvo. »Radoveden sem,« je pristavil  A
Nižavi, drlo je vse v Rakovec, da bi gledalo      imenitno      tisto poroko. Šele popoldne smo se vračali in  A
Pa še nekaj, Kremen, še nekaj!« Škrjanček      imenitno      dene v gube svoj obraz. »Poliček ‒ pa suhega  A
šopirijo rdeči biseri in mnogobarvne trave.      Imenitno      je vprašanje, ali so te primere upravičene ali  A
lepega dne oglasila Agata Schwarzkoblerica.      Imenitno      je pričela govoriti, da tako ne more naprej  A
državniki v zavetju utrjenih mest zlahka doženo in      imenitno      zapovedo. A mi, ki se smemo, ko je zares, samo  A
»In sicer v slovenskem jeziku. Neko      imenitno      pridigo, ki oznanja toleranco - versko strpnost  A
človek. Več let je v daljnjem tujem mestu imel      imenitno      službo: a ko je preteknil skoraj že vse, je  A
očenaš. Fantičku se je vse vkup zdelo strašno      imenitno,      nič več se ni cmeril, le v Matevžka je strmel  A
svobodnjakov in tlačanov, ki se jim je zdelo      imenitno,      gostiti plemiča, je živel brez skrbi in veselo  A
kaj je bilo pri nas to jutro?« je Janez rdel;      imenitno      se mu je zdelo, da mu oče zaupa toliko. »Le  A
bistrosti in pobožnosti mu je bilo izročeno to      imenitno      opravilo.Pri taki imenitni službi je bil vendar  A
Svetin je bil izvoljen in z veliko častjo v to      imenitno      službo povzdignjen. Nekaj let je opravljal  A
lahko živel.« Medtem je bilo v mestu Tulon      imenitno      ženitovanje.Veliki trgovec, stari Teodor, je  A
Lisjak. Ponirku se je to naročilo še dokaj bolj      imenitno      zdelo, kakor da bi doma na kolišču smel ukazovati  A
videle, zapečatim, menim, da ti moram še to      imenitno      novost povedati.Omenjeni otec, gospod Vencelj  A
Salabolsko! Kapo in škofovo palico si mu kaj      imenitno      naredil. Ti pa znaš.   A
Ne vem.« »Morda se je prevzela, ko se tako      imenitno      moži.« »Kdo pa ti je že povedal?«   A
iz nekaj časa poprej povzeti, kar se nam zdi      imenitno      za daljnji razvitek naše povesti. V tistem času  A
bil je najbogatejši svoje občine in, kar je      imenitno,      pridobil si je bogastvo s svojim trudom in umom  A
žena to lahko stori, toda molčite; tu gre za      imenitno      ‒ pravdo in jaz moram več zvedeti o teh ljudeh  A
šegavo in hudomušno pogleda naokoli in reče      imenitno:      »Leseni cveki?Oče Vid ‒ vi še ne znate, kako  A
uganiti? Vrhu vsega pa je tukaj šlo gotovo za      imenitno      stvar. Praznih, umazanih papirjev tudi Tomaž  A
pristoji tista dražestna noša.« »Res bi bilo      imenitno,      če vi prva izmed Evinih hčera dospete na vrh  A
Tako bom pravico meril in branil. Ali ne bo to      imenitno      opravilo?« Radost bodočega pravnika se je omračila  A
Rožni dolini so delali medtem velike priprave za      imenitno      ženitovanje.Ženila sta se Mirko, gospodar na  A
prinesel zaprašeno steklenico ‒ kar je posebno      imenitno      ‒ ter nalil najprej gostu, potem sebi droben  A
Mustafo živel je v trdem prijateljstvu. Še z eno,      imenitno      osebo nam je seznaniti in, upamo, tudi sprijazniti  A
kako nevesto ti je Bog podaril? Pridno, dobro,      imenitno      nevesto.In lepa je tudi, lepa res kakor zora  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA