nova beseda iz Slovenije
”Sédi, Judit, da se razgovoriva! | Imenitno | novico ti prinašam, prav tako imenitno, kakor | A |
razgovoriva! Imenitno novico ti prinašam, prav tako | imenitno, | kakor neumno ...Zdaj še ne vem, če ti jo morem | A |
povabil s seboj v mesto; rekel je, da ima doma | imenitno | staro slivovko.Šel sem rad, ker sem bil radoveden | A |
bilo sram ... Smehljaš se muhi na stropu ... kako | imenitno | je tvoje življenje, o mušica, kako vesoljno | A |
prav tiste dni so prodajali vilo Bukićevo, -- | imenitno | vilo, kakršne ni več na svetu.Postavil jo je | A |
povabil je bil Sava Bukić vse svoje upnike na | imenitno | noč.Izpraznili so kleti do zadnje kapljice, | A |
slišal tam na tujem, da je bilo že takorekoč | imenitno | moje ime, da so ga že očitno imenovali?No, minilo | A |
je smejal tako veselo, kakor da je bil slišal | imenitno | burko. Damjan pa se je čudil. | A |
umotvor!“ -- Ne, Govekar poreče: ”Tvoj roman je | imenitno | delo, ampak za narod ni; prav imaš, ampak za | A |
ponižnost. Nikoli pa se ta čednost ni tako lepo in | imenitno | razodela, kakor v tistem trenotku, ko je Martin | A |
da je izgubila sled, da sem jo bil prevaril z | imenitno | svojo mislijo.Počasi je stopala, zibala se je | A |
pa, kam?“ se je prestrašil gospod Valentin. ” | Imenitno | pot imam še nocoj,“ je jecal Poljanec.”Skoro | A |
priznati, da bi se bila ob tej priliki lahko in | imenitno | razodela moja pripovedovalna spretnost in moč | A |
da . / . / stran 236 . / bi se bil ravnokar | imenitno | osvetil nad kakim sovražnikom.Toda to sladko | A |
Praznujemo pač! Ampak kaj, to je drugo in zelo | imenitno | vprašanje!Zakaj človek, kadar piješ, ne pozabi | A |
drevjem, - to bi bilo uprav velikomestno; imeli bi | imenitno | nedeljsko zabavo!“ ”Toda prej se bo treba | A |
. / stran 163 . / kakor da opravlja pravkar | imenitno | in važno dolžnost, ki takorekoč v obili meri | A |
krik in zvok kozarcev. Ko je dovršil svoje | imenitno | delo, ga je pokazal nevesti in prijateljem. | A |
sence; globoko doli je zažarelo okno. ”Kaj ni | imenitno? | “ se je zasmejal dolgi fant in tudi gibki fant | A |
Trkali so s prsti na vse tri zvoné in tako | imenitno, | da je bila pesem kakor o Veliki noči. Jokcu | A |
Zasmejal se je radostno, kakor da bi bil slišal | imenitno | šalo. ”Šele danes sem ga videl. | A |
in se je učil latinščine. Nastopil je svojo | imenitno | pot ... Tako je bilo spomladi ... | A |
alodušnost v moje srce! Namesto da bi mislil na svojo | imenitno | nalogo, se čutim hlapca že vnaprej!“ Vstal | A |
Glej, paglavci imajo dušo ...! | Imenitno | je to vprašanje in zelo tehtno, zato ga je treba | A |
prikloni. ”Častiti gospod, prišel sem k vam z | imenitno | prošnjo ... Najprej oprostite, da sem svojo plemenito | A |
. / Prav tiste dni sem imel sila težko in | imenitno | opravilo.Oj angeli in sveti posli božji - tiste | A |
svoji prihodnosti in narodu svojemu. Posebno | imenitno | si je bila napravila frizuro, zato ker je vedela | A |
imeniten bel slamnik na glavi in na slamniku | imenitno | rdečo rožo. Tam je stala pod stopnicami v | A |
službi svojega naroda ... Slivar nas je pogostil | imenitno. | Vino je bilo dobro, nisem pil boljšega še ob | A |
nekaj o tem vedela, ali ni se mi zdelo preveč | imenitno, | ker sem bila še otročja.- Bil je bled, zato | A |
... Glejta, prijatelja, to je moj vrt! | Imenitno, | kaj ne?Sneg je že ves v kraj spravljen, - dobro | A |
Krasno poje, - ali se vama ne zdi?“ ”Res | imenitno! | “ pritrdi Mak.- ”Da vaša milostljiva tako lepo | A |
zasvetile veselejše ter se napravile dalje na svojo | imenitno | pot ... Sedel sem nekoč, ti veš, ob tem oknu | A |
že pisal in vesel je bil, da mu je pisal tako | imenitno | pismo. ”Jaz nisem stradal nikoli in tudi ne | A |
Jaz imam svoje misli, ti ne veš kakšne. Še | imenitno | se nam bo godilo ... ali veš, da so Hrastarju | A |
njihovo slavo. Emerson razlaga to stvar jako | imenitno. | ”Največji del njihove sile je bil latenten | A |
postavi pred vzbočeno steklo ter se raduje nad | imenitno | karikaturo. Ali kakor se zaveda samo ob posebno | A |
Kosirniku je bilo pri duši, dá bi prepeval, prav | imenitno | zakrožil kako fantovsko. Kaj ni to izdajstvo | A |
“ je vprašal župnik prešerno, ”ali ga nisem | imenitno | spravil, dobro zaklenil?Kaj, mislita, poreče | A |
”Zdaj se vam gotovo že nekaj zdi, kakšno | imenitno | opravilo me je bilo spravilo na tako težavno | A |
pipe. Preudaril je ter sklenil, da se mu tako | imenitno | še nikoli ni godilo. Ampak kakor tudi | A |
stran 75 . / Ampak kakor tudi se mu je godilo | imenitno, | v dnu srca mu je zelo presedala večna sitost | A |
Vsega imam dovolj, Marko, in godi se mi tako | imenitno, | kakor se je godilo tebi, ko si bil še popotnik | A |
poročil z lepo cigansko devojko in je napravil | imenitno | svatbo.Pili so in peli in plesali in so bili | A |
nesrečo. Predstavljajte si, da se vam godi | imenitno, | in godilo se vam bo imenitno!“ Dioniz se | A |
da se vam godi imenitno, in godilo se vam bo | imenitno! | “ Dioniz se je nasmehljal. | A |
onega večera že pol stoletja. Ana je napravila | imenitno | partijo in on se je zakopal v papirni grob, | A |
sem bil zadovoljen, kakor da sem bil dosegel | imenitno | zmago ...Od tistega večera me nikoli več ni prosila | A |
Katero hočete? Vi ste časih | imenitno | peli ... Oh kam bova vandrala, vandrček | A |
tolaži se! ”Hvala, gospod davkar; počutim se | imenitno; | moj obraz je mršav samo iz navade.“ Drugače | A |
je spala v meni že dolgo časa, se je pričela | imenitno | razvijati.Omršavel sem čez noč in kosti na obrazu | A |
skrbeh, uboštvu in pomanjkanju? Četudi ne posebno | imenitno, | vendar je bilo prejšnja leta o praznikih vse | A |
dvoje lepih fantov, krepkih razbojnikov! Tako | imenitno | kričita, da bi poslušal ves dan.Ne bo jima hudega | A |
bom posvetil edino odgovoru na to veliko in | imenitno | vprašanje. - ”Kaj bi mu ti odgovoril, Peter | A |
ne ostavijo samega na sveti večer! In kako | imenitno | so prišli!Pod oknom čaka voz, veselo bijejo | A |
se je smejal do solz kakor da je bil slišal | imenitno | burko. ”Odklenem ti, prav kmalu ti odklenem | A |
čisto nalašč, samo zato, ker je življenje tako | imenitno | in ker je sonce tako čudovito svetlo. Ana | A |
močnima rokama kot igračico ter jo nesel v svojo | imenitno | prihodnost ves vesel in prešeren.Zdaj so bile | A |
gostilni - pač še nikoli niso bili večerjali tako | imenitno | - in zdelo se jim je najbrž, da je bogat, seveda | A |
vendarle hlapec in drugega nič ... Zdaj sem dobil | imenitno | naročilo iz domovine, spomenik nekemu pesniku | A |
potujil, recimo, Merkun. In godilo bi se vam | imenitno | in slavni bi bili vrhu tega.Ali vi ste Kranjec | A |
velikosti, ali veselja ni imel nad to krepko, | imenitno | glavo nič več.Ko je bil v hlastni naglici izvršil | A |
sem te malo pogledal, Hladnik! Mudi se mi na | imenitno | pot, ostavljam te nocoj samega.“ ”Prikaži | A |
okleni, zakaj v tem trenotku nastopiva svojo | imenitno | pot!-- | A |
Oko ni dobro, gospod doktor!« je rekla tiho. » | Imenitno, | sestra, le potrpite,« je odgovoril.Toda sestra | A |
lastnost, da je vse jedel in mnogo jedel in da je | imenitno | prebavljal.Zato je bil rejen in lepo okrogel | A |
Po obravnavi je odšla h Kranjcu. | Imenitno | ji je dišalo kosilo.Ko je bila popila par kozarcev | A |
šlo od rok. Če drugega ne, nekaj so stanovi | imenitno | naredili.Mapi namreč, ki sta kazali površje | A |
pa pel, igral kitaro, pravil šale - bilo je | imenitno! | Zvečer smo vendarle zgodaj zaspali, | A |
Cesarsko mesto je bilo v tistih časih sila | imenitno | - Ljubljana je res samo ena dolga vas - res | A |
Selški in Poljanski dolini sloviti studenec, ki z | imenitno | svojo vodo hladi in krepi potnike na Blegoš | A |
barvo prevlečen. V tisti dobi je bil ta »jezik« | imenitno | odgojevalno sredstvo. »Radoveden sem,« je pristavil | A |
Nižavi, drlo je vse v Rakovec, da bi gledalo | imenitno | tisto poroko. Šele popoldne smo se vračali in | A |
Pa še nekaj, Kremen, še nekaj!« Škrjanček | imenitno | dene v gube svoj obraz. »Poliček ‒ pa suhega | A |
šopirijo rdeči biseri in mnogobarvne trave. | Imenitno | je vprašanje, ali so te primere upravičene ali | A |
lepega dne oglasila Agata Schwarzkoblerica. | Imenitno | je pričela govoriti, da tako ne more naprej | A |
državniki v zavetju utrjenih mest zlahka doženo in | imenitno | zapovedo. A mi, ki se smemo, ko je zares, samo | A |
»In sicer v slovenskem jeziku. Neko | imenitno | pridigo, ki oznanja toleranco - versko strpnost | A |
človek. Več let je v daljnjem tujem mestu imel | imenitno | službo: a ko je preteknil skoraj že vse, je | A |
očenaš. Fantičku se je vse vkup zdelo strašno | imenitno, | nič več se ni cmeril, le v Matevžka je strmel | A |
svobodnjakov in tlačanov, ki se jim je zdelo | imenitno, | gostiti plemiča, je živel brez skrbi in veselo | A |
kaj je bilo pri nas to jutro?« je Janez rdel; | imenitno | se mu je zdelo, da mu oče zaupa toliko. »Le | A |
bistrosti in pobožnosti mu je bilo izročeno to | imenitno | opravilo.Pri taki imenitni službi je bil vendar | A |
Svetin je bil izvoljen in z veliko častjo v to | imenitno | službo povzdignjen. Nekaj let je opravljal | A |
lahko živel.« Medtem je bilo v mestu Tulon | imenitno | ženitovanje.Veliki trgovec, stari Teodor, je | A |
Lisjak. Ponirku se je to naročilo še dokaj bolj | imenitno | zdelo, kakor da bi doma na kolišču smel ukazovati | A |
videle, zapečatim, menim, da ti moram še to | imenitno | novost povedati.Omenjeni otec, gospod Vencelj | A |
Salabolsko! Kapo in škofovo palico si mu kaj | imenitno | naredil. Ti pa znaš. | A |
Ne vem.« »Morda se je prevzela, ko se tako | imenitno | moži.« »Kdo pa ti je že povedal?« | A |
iz nekaj časa poprej povzeti, kar se nam zdi | imenitno | za daljnji razvitek naše povesti. V tistem času | A |
bil je najbogatejši svoje občine in, kar je | imenitno, | pridobil si je bogastvo s svojim trudom in umom | A |
žena to lahko stori, toda molčite; tu gre za | imenitno | ‒ pravdo in jaz moram več zvedeti o teh ljudeh | A |
šegavo in hudomušno pogleda naokoli in reče | imenitno: | »Leseni cveki?Oče Vid ‒ vi še ne znate, kako | A |
uganiti? Vrhu vsega pa je tukaj šlo gotovo za | imenitno | stvar. Praznih, umazanih papirjev tudi Tomaž | A |
pristoji tista dražestna noša.« »Res bi bilo | imenitno, | če vi prva izmed Evinih hčera dospete na vrh | A |
Tako bom pravico meril in branil. Ali ne bo to | imenitno | opravilo?« Radost bodočega pravnika se je omračila | A |
Rožni dolini so delali medtem velike priprave za | imenitno | ženitovanje.Ženila sta se Mirko, gospodar na | A |
prinesel zaprašeno steklenico ‒ kar je posebno | imenitno | ‒ ter nalil najprej gostu, potem sebi droben | A |
Mustafo živel je v trdem prijateljstvu. Še z eno, | imenitno | osebo nam je seznaniti in, upamo, tudi sprijazniti | A |
kako nevesto ti je Bog podaril? Pridno, dobro, | imenitno | nevesto.In lepa je tudi, lepa res kakor zora | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |