hudo (1.601-1.700)

zatajiti jaz. - Kakor bi ne bilo že dovolj	hudo,	da mi je umrl edini brat, je pa še ata po krivem	A
niso čreva zavozlala. Morebiti pa ne bo tako	hudo,	kakor me je strašil Vencelj, morebiti ne bo	A
Hitro pridi k nam. Mama so prav	hudo	zboleli.« »O, Marija!« se je začudila Rozalka	A
. /\ .. stran 383 . \/ In Ančki je bilo	hudo.	Marko in Manica sta prišla domov.	A
ni mogla biti boljša.« »Saj jo imaš ti tudi	hudo	rad in ona tebe tudi.«Ančka se je skozi solze	A
gradanico, pribito nad posteljo, in je vedela, kako	hudo	mu je za psom in je mol čala.Marko pa je v spomin	A
Ančka! Moj Cena in tvoj Marko, oba sta prestala	hudo	preizkušnjo.Ti že še povem, kakšno.	A
»Kaj je, Ančka?« »Ali boš kaj	hudo	žalosten, če bo dekliček in ne fantek?« Cenu	A
padel k nogam in ji objel kolena, se je moral	hudo	premagovati, da ni pokazal, kako je ginjen,	A
ni mogla z njim in mu je bila nevoščljiva.	Hudo	ženo je imel Tevž, Špelč so ji rekli, nekje	A
že so bili uporni kmetje vdrli v ta grad in	hudo	gospodarili v njem. Da se ne bi kaj takega več	A
sicer bom težko umrl. Ko bi ti vedel, kako	hudo	je meni, kako me srce boli za tvojega očeta	A
ni mogel izgovoriti. »Tudi meni, stric, je	hudo.	Ta reč ni še končana niti pozabljena.	A
in čakati, kaj pride. Ve se, da jim je bilo	hudo	kakor v peklu. Čez kake četrt ure se jamejo	A
ganilo in omečilo, ko je slišal, da je bilo sinu	hudo	zaradi njega. VIII	A
silila. Sicer pa nič ne misli, da je to tako	hudo,	le počakaj, vse pride zlepa in počasi,« odgovori	A
kaj sem trpel te dni, ko sem slišal, da ji je	hudo	in da sem jaz kriv tega.« Smrekarica	A
šli k poroki; pa jo vprašaj, če se ji je kdaj	hudo	godilo.Človek ne sme biti tako mehak.	A
iti na Francosko, pa še v zapor, to je bilo	hudo,	ljubi moji! Zdaj nismo imeli na sebi nič, pa	A
smo izvolili. Prvi dan na potu je nam bilo	hudo,	šembrano hudo.Pomisli kak človek, kakšen prah	A
Prvi dan na potu je nam bilo hudo, šembrano	hudo.	Pomisli kak človek, kakšen prah naredi šestnajst	A
trpelo. Božja šiba me je iz naglega zadela in	hudo	otepla. Veliko sem bil prestal od Razdrtega	A
posteljo. Odpeljali so me v zdravilnico; dobil sem	hudo	vročinsko bolezen.Tam so me hranili in stradali	A
hoteli reči: še tebe se bo kdo ogibal! Bilo mi je	hudo;	komaj da sem razločil, da ležim.Mislil sem:	A
odidemo, premislim Nevers. Res sem tam prestal	hudo	bolezen, ki mi je dolge lase vzela, res sem	A
na prav obrnil.« Vendar mi je bilo pri srcu	hudo,	domislil sem se, da nisem staršev ubogal, da	A
Do pike sem mu moral povedati, kako je jima	hudo	šlo in kako sem ju nazadnje videl. Dobil sem	A
pobegniti, vendar, ko ga je oče dobro ozmerjal in mu	hudo	zažugal, ako ga ne posluša, dal se je tudi on	A
Česa se pa bojita z očetom?« »Pravijo, da bo	hudo	kaznovan ali vsaj dolgo zaprt.Oče bi pa radi	A
Bitič je oči zverižil in svojega prijatelja	hudo	pogledal. Oženiti se!	A
posegli v osebno življenje ‒ to je bilo novo,	hudo,	a grdo orožje. Na čelu ene strani je stal kandidat	A
Oba sta se trudila biti duhovita.	Hudo	konkurenco jima je povzročeval na nasprotni	A
jezen zavihti bič in udari enkrat, čeravno ne	hudo,	kobilo čez hrbet; a ona mu je vrnila; vzpela	A
baronom?« vprašal je potihoma. »Pobil se je,	hudo	pobil!Pa ti, čemu povprašuješ?	A
se ne dam - in se ne dam!« »Saj ne bode tako	hudo!	« meni Pavel in sede oblastno s tlečo smotko	A
zvečer pa mu naznani sluga, da je ona ženska	hudo	zbolela - bržkone ima vročinsko bolezen, v deliriju	A
zakrilo obraz. Tako slabo ji je bilo in tudi tako	hudo	pri srcu. Botra sta kmalu odšla in okoli poldne	A
svojo puško v podstrešju skrito!« »No, tako	hudo	pač ni,« deje Kosan. »Pojdite vendar,« oglasi	A
radi sedeli, podrla je burja. Tako mi je bilo	hudo	pri srcu po njej!Sedaj sem pa najlepši kostanj	A
saj je sedanjost tako lepa; kdo bo mislil na	hudo	uro, dokler sonce sije,« ‒ rekla je Veronika	A
odkritosrčnost.« »Ker misliš, da sem tudi jaz tako	hudo	zaljubljen v njo;« ‒ smeje se baron in prime	A
Ana prične zopet razgovor. »Kako	hudo	mora biti vendar, tako naenkrat izgubiti vso	A
Zabrdnik ni pomnil. Sodil je, da utegne zdravnik	hudo	bolan biti, ko mu že vino ne diši. XXI Krasno	A
zakrilo obraz. Tako slabo ji je bilo in tudi tako	hudo	pri srcu.Botra sta kmalu odšla in okoli poldne	A
Matejka v gostilni sam in pil »žgano vino« in	hudo,	oj, hudo mu je bilo pri srcu. Drugega dne pa	A
gostilni sam in pil »žgano vino« in hudo, oj,	hudo	mu je bilo pri srcu. Drugega dne pa je šel v	A
nje sad, pa preveč pokušal, zmotil se je ‒ in	hudo	zmotil, kakor pravi sveto pismo. Pa še Heine	A
njegovih letih. V prvi mladosti je prestal	hudo	bolezen in ta mu je bila pustila svoje sledove	A
zbesedila, ta mu je vrgel nocoj vprvič tako	hudo	psovko v obraz.Odkar je gospodar, mu še nikdar	A
rotil oni pod oknom. »Oh Gotard, kako je meni	hudo!	« zajeknila je deklica. In tako sta ostala še	A
pijanosti pal vznak s praga in se pobil tako	hudo.	Ta pa je ležal še vedno v svoji koči ‒ zavedal	A
Drugače ne more biti ‒ oh, pa mi je vendar tako	hudo!	« »Metka!«	A
padel z voza in si je pohabil nogo; vendar ne	hudo.	Posadili so ga zopet v kočijo in ga potlej prenesli	A
livréjo.« »To bi samo po sebi ne bilo tako	hudo,	« odgovori Živko Tratilek.»Minister tudi služi	A
raztrganemu, lačnemu pastorku godilo se je	hudo	v domači hiši; toda rešila me je dogodbica,	A
težkih sanj. Menil sem, da ležim na svojem domu	hudo	bolan, da mi mati strežejo in da me je posetila	A
prispela še hči z majhnim detetom, da vsi dele	hudo	siromaštvo. Nocoj so nastavili lepo vdovo v	A
Abadon stegne roko. Samorada	hudo	zaboli po vseh udih, ali hipno prestane bolečina	A
žalostnih izkušenj v tem oziru.« »To je res	hudo!	Obetalo se mi je toliko svobode, toda nihče ne	A
niste. Moj tovariš Rudovar je opazoval, kako je	hudo	ranjen orel ugriznil v steblo redke rože.Orel	A
jezikoslovec Slovogoj, ki pa je imel napako, da se je	hudo	sprl z vsakomer, kdor ni hvalil njegovih jezikoslovnih	A
prebiti od ondaj, kakor se vam bere na obrazu.	Hudo	ste kaznovani, ko morate sedaj v Evropi gledati	A
stoletno priposestvovanje nadelo videz pravice.	Hudo	peče gotovo tudi tebe, da nas porogljivo prezirajo	A
Čital sem po naključju, da je draga mi Cvetana	hudo	obtožena in da sem tudi sam zapleten v obtožbo	A
tako, ako se mu prebode srce. Vendar so bili	hudo	obsojeni, na žalost Samoradovo, ki je menil	A
izgine izpod rok, Kajetan telebne na tla in si	hudo	rani nos ob steklenih črepinjah. Na ta ropot	A
nam prizanese človeške napake. Služil sem res	hudo;	toda take dobre penzije, kakršno imam sedaj	A
njen razum. Še na misel mi ni prišlo, da je	hudo	zgrešil pravo stezo, kdor več ne more umeti	A
sedeči pobratim dr. Kres mu govori: »Prebolel si	hudo	vročnico, ne smeš pa še govoriti, da se ne vznemiriš	A
opominjal, a nisem mu mogel ustreči. Zatorej sem si	hudo	očital, zakaj nisem sprejel vseh pet jabolk	A
krojaču, da si omisli novo obleko. Ta gospod je	hudo	jecljal.Takoj je zajecal tudi krojač in tolažil	A
prodajajo kis in bruse, je ostro izpraševal mene in	hudo	podajal študenta.Ta se je pa tako premeteno	A
ne moti z vsakdanjim delom, ga taka sramota	hudo	peče v srcu, vse huje kakor nas.« Počitnice	A
hiše v Bohinju. Težavno sem stopal po ledeni,	hudo	izvoženi cesti in nikoli nisem prav vedel, kje	A
burka, toliko da je bila storjena, že nakopala	hudo	kazen in sramoto.Neznosna sramota in kesanje	A
O pegaz!	Hudo	si se osvetil!Nikoli več ti ne bom želel bohinjskega	A
sem nosil svojo neodleglo težavo. To je bilo	hudo	trpljenje, verjemite mi!Dolžan sem vam hvaležnost	A
hlevom. Jaz sem pa opomnil Erjavca in dijaka: »	Hudo	uro je prebilo vseučilišče.Ta ženska je obsodila	A
pogleda na oblake in mi pove, da dobimo zelo	hudo	vihro; vendar se nama ni bati.Zdaj se začne	A
sedanjo dobo! Kadar se na primer ženite, vas	hudo	bole pristojbine za poroke in ženitna pisma	A
Janez. Šele sedaj je Milka začutila, da je mati	hudo	bolna, in solze so jo oblile, da jih je z drobno	A
oče ga je začudeno pogledal. »Jera, ali ti je	hudo?	« »H koncu grem; no, da si le prišel.«	A
zasvetile. . / . / stran 18 . / »Pazi na denar,	hudo	je dandanes zanj!« ga je oštel in ni mu šlo	A
razjezil Tine, Agata pa je povesila oči. »Kako je	hudo	doma!« je zavekala, da se je Tine v ustnice	A
privoščil?« si je mislil in se za trdno in za	hudo	dogovoril, a se izgovoril, da mu mora na mestu	A
lažejo!« Ugriznil se je v ustnice, kot da mu je	hudo	zaradi takih čenč, potem pljunil in zaklel:	A
hodnično rjuho obrisala oči. Tudi Bajžlju je bilo	hudo.	Prišle so ure, ko je preklinjal tisti trenutek	A
prestrašil. . / . / stran 162 . / »Ne jemlji tako	hudo!	Beseda ni konj!« se je sprenevedal in odmikal	A
redil?« »Saj sem ti rekel, da ne jemlji tako	hudo.	Hotel sem te le podražiti, ker vem, kako salamensko	A
/ stran 170 . / »Nisem vedel, da je tako	hudo,	« je ječal in skušal zaspati, a ni mogel. »Da	A
junica sta mi poginili,« je zastokal Kozomolec,	hudo	mu je bilo za živinčetoma. »Tisto že!	A
ganjen utihne sivolasi oče; notranja žalost ga je	hudo	prevzela.Svetla solza se mu utrne iz rosnega	A
naenkrat ju ustavi velik, črn pes, ki zalaja	hudo	nad njima.Ko pa ga pokliče Mirko po imenu, umolkne	A
roko in se odhajaje oziral po njej, tedaj se	hudo	razjoče. V srce se je smililo ubogo	A
nesrečnih udarcev v zadnji turški vojski kaj	hudo	bolehati.Neskončno ga je pekla v srcu nesreča	A
se ni hotel ukloniti Almiri. Le on je vedno	hudo	govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene	A
mi bode moči brez tebe živeti. Kako mi bode	hudo,	ko pojdem prvo noč brez tebe k pokoju; tako	A
premisleka, dobro je poznal gospoda Mirodolskega;	hudo	bi se mu bil zameril, ako bi se bil obrnil drugam	A
prav žalosten; vi ne veste, kako žalosten;	hudo	mi je bilo pri srcu; tako samega, tako zapuščenega	A
vas ni strah potepuha, ugasite luč, gospod,	hudo	dé mojim očem!‒ ‒ Glejte tam mojo luč!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani