hudo (1.401-1.500)

njegove nesreče nisem kriv jaz. Včasih bi mi bilo	hudo,	če bi vedel, da slabo misliš o meni.Zdaj mi	A
vzdihnil; »prednjo hodim sedet, kadar mi je kaj	hudo,	ali če hočem biti sam.« »Razumem, razumem.«	A
»Ne bojim se.« »Nikar, grof je	hudo	nevaren človek.« »O, kar povejte mu, da ste	A
zapustil po tistem prepiru, čisto zbegana.	Hudo	ji je bilo za možem, ki se je zaradi nje neumno	A
nezvesta na obe plati. Gorenjko bi ji lahko vračal	hudo	s hudim, pa ji zdaj obeta še pomoč. »Kar je	A
Saj veste: strad in glad nas davi vse.« »Vem,	hudo	je,« je opat vzdihnil.»Povej najpotrebnejšim	A
je opat skomljal v dolgo, že osivelo brado. »	Hudo.	Fant se roti na žive in mrtve, češ, prav Štepičeva	A
XII. A na Štepičevini je bilo oblačno,	hudo	oblačno. Ančka se ni mogla premagovati, skrbelo	A
drugače?« je čez čas spet vprašal. »Če ti je bilo	hudo,	pomagal bi ti bil.« »Da, v vozo in na drugi	A
nesreče nisem imel v mislih, neko drugo, tudi prav	hudo,	sem mu prerokoval,« se je deseti brat kakor	A
je krotko rekla, ni se mu upala zameriti s	hudo	besedo. »Oznanjam ti veselo novico, mož, glej	A
mu je deseti brat dopovedoval, »dojne kozé se	hudo	boje vešč; nemara zato, ker se hudič v kozji	A
bravine. Le Janez ni segel po mesu, čeprav je bil	hudo	lačen. »Odkod so vam ovce?« je vprašal in trdo	A
povedal, zakaj sta on in njegov brat Boštjan	hudo	gorka grofu v Žužemperku. »Nocoj se maščujeva	A
trlepni, je obupavati res treba!« »Ljubi človek,	hudo	mi je, da bi tulil!« »Ali te ne pestuje vse	A
zboleti utegne, tako ga ujeda.« Grofu je bilo res	hudo.	Žaloval je za ženo, a misli sta mu blodila tudi	A
hudič na poti, je na poti ‒ ogni se ga ali pa ga	hudo	brcni!« se je drug suličar vtikal. »Ko bi ga	A
jezikom te udari in urokov ti nakani.« »Pa	hudo	domač je na Grundljevem in pri opatu v Stični	A
se je nagnilo že prav močno. Steza je lezla	hudo	navkreber.Božjepotniki so ju dohajali.	A
njihovo srce, in je s kričečim glasom sprožil	hudo	pridigo o grehu in težavah življenja, o strašnih	A
pripravljajo na roj,« je Štepič vesel potrdil. »	Hudo	je bilo do zdaj.Znojila se je vèn in vèn, vsak	A
olajša mu vest in dá tolažbe in miru za vse	hudo.	« Štepič ni vedel, kaj bi odgovoril, z velikim	A
bi te imeli radi.« Janezu je tudi to kadilo	hudo	šlo v nos, prevzel pa se ni, čisto mirno je	A
za svoje svetišče, saj je sama prestajala vse	hudo.	Prijazna cerkvica je samevala, zgolj postovke	A
storil še nič, samo tiščal je vanjo, pa ga je	hudo	pičila z bodalom, ki si ga je bila skrila v	A
Rabelj v rdečem plašču je stal ob kletki in se	hudo	držal.Jud je vpil na pomagaj: »Pravični Bog	A
Odvadite se je!« se je Janez nalašč držal prav	hudo.	»Joj, če so vsi kmetje tako srditi, se utegnejo	A
gorijo gradovi,« so oznanjali, »tudi Posavje prav	hudo	pesti graščake!« »V kmečko vojsko že pojdemo	A
uporniki so jih popali in se jim maščevali za vse	hudo.	« »Kako maščevali?«	A
preveč! Ne misli, da se na svetu le tebi tako	hudo	godi.Poslušaj, česar še ne veš, kako se je z	A
Žalosten sem, ker vidim marsikaterega, da se mu	hudo	godi, meni pa je dobro. Vsakemu bi rad pomagal	A
Nazadnje reče: »Glej, Avguštin, tebi se je prej	hudo	godilo, meni je bilo dobro.Zdaj je tebi dobro	A
meni je bilo dobro. Zdaj je tebi dobro, meni	hudo.	Tako je s časno srečo, goljufna je.	A
zavpije nad njim Avguštin, »zdaj čutiš, kako	hudo	dene neusmiljenje.«S solznimi očmi gre hišnik	A
časih pogovarjala, kako jima je bilo nekdaj	hudo,	zdaj pa obema dobro.Ko se graščak Avguštin spet	A
stopili in pogledali bolnika, kateremu je zelo	hudo.	Sinoči sta prišla dva tujca, vsa revna, raztrgana	A
oslabela. Včeraj pa je mojemu tovarišu tako	hudo	prišlo, da ne moreva več naprej.Pa naj se nama	A
da se vam je vsa leta, kar sva bila ločena,	hudo	godilo; najhuje pa vam je bilo, ker niste o	A
globoke jame rudo kopat, kjer se nama je grozno	hudo	godilo, vendar sva Boga hvalila, da sva pri	A
naj vam obilno povrne! Vam se ne more nikoli	hudo	goditi, ker tako radi dobra dela milosti storite	A
vremenu spet lepo sonce sije? Če se vam zdaj	hudo	godi, vam bo že Bog spet srečo dal.Bog pošilja	A
zraven pa toliko ponižen. Nikoli ni šel v	hudo,	nevarno tovarišijo, ampak je šel ob delavnikih	A
Bog te ne bo zapustil. Ko bi se ti utegnilo	hudo	goditi ali bi moral kaj pomanjkanja trpeti,	A
ves boječ: »Gospod, saj molim ves čas, kar	hudo	vreme trpi, da bi me le Bog uslišal.«	A
čez polnoči je bilo morje popolnoma tiho in	hudo	vreme je minilo brez vse nesreče, samo nekaj	A
bil v taki nevarnosti, pa tudi potem, ko je	hudo	vreme minilo, ni videl ne občutil tolikega veselja	A
mogle, zakaj v njem je tlela grozna jeza in	hudo	sovraštvo.Kar več ni mogel Svetinu lepe besede	A
drugi jetniki, da bi bil rotil, preklinjal in	hudo	privoščil svojim sovražnikom, ampak pridno je	A
nedolžno srce je Svetina trdnega storilo, da je	hudo	ječo voljno trpel in srčno pričakoval svoje	A
domov pustil; kar so pričeli Francozi s Španjoli	hudo	vojsko. Kar je bilo trdnih moških, vse so pobrali	A
kupil neki k videzu mogočen gospodar. Grozno	hudo	se godi sužnjem v tistih krajih, ker neusmiljeni	A
pomagajte mi, usmilite se me, uhajalec sem,	hudo	se mi je godilo; povem po pravici.«	A
svojega življenja, kako se mu je na Španskem	hudo	godilo in kako mu je zvesti Svetin življenje	A
En sam udarec bi ga utegnil ubiti ali vsaj	hudo	pohabiti. Pripravljen, da lahko vsak čas odskoči	A
kaka zver, volk, ris ali medved. Jelenu je bilo	hudo,	da ni mogel sestreliti puščice za njimi. V pokojnem	A
življenje. Zaskrbljeno je vprašala: »Te je	hudo	udaril medved?« »Ne dosti.	A
Navsezadnje čeprav. Urni Sulec je res	hudo	kobaljast. Ostrorogemu Jelenu, ki je prvi odpeljal	A
Neokretni že butnil v njen lahki drevak, da se je	hudo	zagugal.Jezerna je lovila ravnovesje.	A
Tudi vsi trije ne.	Hudo	narobe bi bilo. V jezeru pred razcepom doline	A
past, da ga ni spomnil Ris. Naredil bi bil	hudo	narobe.Vidra se je bila ujela in je bila že	A
naredil. Premeteni pod koliščem se je moral	hudo	premagati, da se ni glasno zasmejal. Ne bi še	A
Jelen tudi prav. Leni nepridiprav zasluži res	hudo	kazen.Pa če ga je Ostrorogi vzel v varstvo,	A
zamahnil z roko, čeprav ni skrival, da ga nekaj	hudo	skrbi. »Imaš tudi prav,« je pritrdil Jalan.	A
kolišča. . / . / stran 196 . / Bi utegnilo biti	hudo	narobe, če bi se razvedelo, da je dal njej tako	A
Ukano je pa zasnoval Premeteni Navihanec. »	Hudo	se motiš.«Urni je zmajeval z glavo.	A
Jezerne, ki mu jo res utegne prevzeti Karp,	hudo.	Pa sedaj ni utegnil begati naokrog.	A
ima Som namene, ki se bodo z njegovimi načrti	hudo	križali.Zaskrbljeno je odgovoril: »Podvizamo	A
je možaka vredno. Samo za nas tri se utegne	hudo	narobe narediti.« »Kaj more biti še kaj bolj	A
urediš,« mu je naročil. »Bom.« Premeteni je bil	hudo	vesel zaupanja. »In pa ‒ če bi ponoči kaki nepoznani	A
Neprespana noč in prestani smrtni strah sta jo bila	hudo	zdelala, obraz ji je začel postajati lesen.	A
Sulec se ni mogel več premagati. Ga je	hudo	greblo zavoljo Sinjeoke, ki mu jo je Jalan tudi	A
nože in sekire in sol, je Turovce zamenjava	hudo	zamikala.Tršati je povabil Sivega Volka, naj	A
orožje: bronasto sekiro, čeprav se mu jo je	hudo	škoda zdelo, in sulico in lok in puščice in	A
gospodarja začudeno pogledala. Piti ji je bilo pa	hudo	nerodno.Videla je, da jo ves čas opazuje Presukani	A
svoje dvojčice, da ju spet ne zamenjata. Bi bilo	hudo	napak.Sta oba nosila s sabo vsak svoje darilo	A
Pove mu jih pa, da bo pomnil. Perunika bo	hudo	užaljena, če pride na sled, kako jo je Presukani	A
Prenekatero izmed žensk, starejših in mlajših, je	hudo	skrbelo, reči pa si ni upala nobena nič. Možje	A
tesneje mu je bilo. Bliska in groma se je vedno	hudo	bal.Kar privaditi se ju ni mogel.	A
je Kalina prijela za rano. Ni bilo posebno	hudo.	Oče in hči sta se spogledala, kakor se doslej	A
Tako pa ‒ Ostrorogemu Jelenu se je začelo	hudo	muditi nazaj proti Velikemu jezeru.Zapodil je	A
zmrzal, dvignejo Vitorogovci veliki pogon v	Hudo	brezno.Potem bo mesa na kolišču na ostajanje	A
nobenim rodom čisto nič navzkriž. Bi mi hodilo	hudo	narobe, če hočem izpeljati, kar sem se bil namenil	A
vsak dan pregledati rastišča, čeprav je včasih	hudo	nevarno.« »Ti lahko govoriš, ko imaš ljudi za	A
rakuni je pa za nekaj dni pretrgal veliki pogon v	Hudo	brezno, ki ga je bil napovedal Vitorogi Oven	A
njim vred se bo moral tudi on. Lisjaku je bilo	hudo	nerodno.Kako naj se vede proti Zlati Peruniki	A
zložnejšem prehodu spustili z vrha navzdol v	Hudo	brezno.Ogledali so si najprej množino pobite	A
zabili v tla rogovile in pripravili ražnje.	Hudo	brezno se je kmalu napolnilo z vonjem pečenega	A
kaj. V resnici ga je pa pobeg četrtega sina	hudo	bolel. Kaj če bi zbral može in mladce in udaril	A
Črnoglavka je bila pa lačna. Mladenki je bilo	hudo.	Komaj je zadrževala solze.	A
bile najbolj potrebne. Je vse otroke zadnje dni	hudo	črvičilo.So se hranili večinoma z golenimi lesničnik	A
kolišču pogreše, utegnejo kaj zaslutiti. Bilo bi	hudo	napak.« Črnoglavka se je iztihotapila izpod	A
156 . / Orel se je skrbno izdelanega bodalca	hudo	razveselil. Kar občudoval ga je.	A
Seveda! Tudi vrste njegovih bojevnikov bi se	hudo	razredčile.Zato pa ‒ Ostrorogi si je ogrnil	A
Sleme velike koče Ostrorogega Jelena se je	hudo	zamajalo. Na mostišče pa je treščilo rogovje	A
/ . / stran 251 . / Brezmejne planjave ga	hudo	mikajo. SAMOVOLJNA ŽRTEV Dolgotrajen dež je	A
da utegne zima Jelena vzeti. Pa se je možak	hudo	zmotil. Kakor bi bil na mah pozabil smrt ljubljene	A
pač bilo tako namenjeno. Manjkalo mu je pa	hudo	Jezerne Rože.Čeprav se je, največkrat ponoči	A
sedaj malo počijejo in polenuharijo. Pa so se	hudo	zmotili.Morali so tesati in izžigati nove drevake	A
« povzame zopet Tonček besedo, »saj ni tako	hudo!	Kaj morem jaz za to, da nisi hotel iti v lemenat	A
hoja od hiše do hiše. O moj bog, kako mi je	hudo,	če pomislim, da bi bil vse lahko plačal, ko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani