hudo (1.101-1.200)

Moj Jurče je bolan.	Hudo	sem ti storila, ko si zbolela.Strah za Jurčka	A
težko, dušeče. »Luka,« je govorila, »kako je to	hudo!	« »Hudo!« je ponovil Luka in gledal s	A
»Luka,« je govorila, »kako je to hudo!« »	Hudo!	« je ponovil Luka in gledal s čudno nežnostjo	A
Pojdi, sinko moj, pojdi, in mu povej, da mi je	hudo,	hudo!« Vse, kar se je še nadalje godilo	A
sinko moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo,	hudo!	« Vse, kar se je še nadalje godilo z	A
Pa je nanesel slučaj Tomaža od nekod.	Hudo	zanikaren je bil postal hlapec.Ni delal drugega	A
Lepo bo še. Kadar ti je	hudo,	se pa na me spomni!«Tedaj je začela Marjanica	A
»Vem.« »Kako si se	hudo	bala in sem te moral držati v svojem naročju	A
Dobrega namreč, kar hočem, ne storim, temveč	hudo;	česar nočem, to delam. ni vseeno?	A
vzdihnila ljubeče: »Peter, zakaj si mi storil	hudo!	« Potem so prišli deževni dnevi.	A
stric,« je odvrnila žalostno in kakor da ji je	hudo,	ker ne more biti poslušna, »Matevžek je tudi	A
umazana bolezen,« je tožil kaplan Tomaž. »Ali	hudo	boli?« je vprašal vikar. »Iz telesa lije brez	A
Štefan na faro, je videl, da je tudi ta cerkev	hudo	razpadla.Tedaj se je odločil novi župnik, ki	A
trudno vdanost človeka, ki je mnogo trpel in se	hudo	pokori ... »Zdaj in ob naši smrtni uri, Amen!	A
misli na otroke, ki so ubogi in lačni doma.«	Hudo	je postal mehek in nadaljeval: »Prida nisem	A
pisal dolgo, zopet je vstal in šel in potrkal.	Hudo	mu je bilo: ves večer ni videl dekleta. »Lucija	A
Štefan se je ozrl. Mlad,	hudo	premočen gosposki človek se mu je odkril in	A
Vpijem, seveda vpijem.	Hudo	pa ne mislim. Hudič rečem, pa mislim polža.	A
Vihtelič, »popolnoma nedolžen sem in strašno mi je	hudo,	ker sem neroden v takih rečeh.Gospod župnik	A
Mohor, ki ni razumel in je mislil pri sebi:	Hudo	ga je potrlo.Postaral se je, tjavendan govori	A
Morda zato ne, ker ni pričakovala, da bo tako	hudo?	»Čenda.«	A
menila nejevoljno stara. »Ali ne vidi, da mu	hudo	dela?Budi ga, da oči odpira.	A
hlipala za sapo in šepetala nežno: »Ali si	hudo	trpel, ko so te tepli?« »Bolelo je,« je odvrnil	A
je skušal pošaliti Tone, »saj denarja mi je	hudo	treba.« Golja je vrgel pest srebrnih novcev	A
Trideset goldinarjev.	Hudo	mi ustrežeš.« »Posojam ne,« je dejal oblastno	A
misli ženiti. Saj mu je bila še prva odveč,	hudo	odveč, kakor je slišal praviti. »Pijani gobec	A
»Pomisli! Zakaj neki so ga tako	hudo	lovili?Tebe pa drugih vendàr niso.«	A
je želel videti. Pa so mi sporočili, da ležiš	hudo	bolan.Čestitam, da si tako naglo okreval.	A
je rekel: »Nazaj mislim pa naprej, pa se mi	hudo	dela pri srcu, ko vidim, kaj vse moramo prestati	A
plačam sold za vojsko, pa jih le imam rad. Kar	hudo	mi je, če jih ne vidim pol ure.« Lezel je s	A
deješ?« je vprašal sodnik sproščeno. »Ali je to	hudo?	Nevarno?«	A
župan po vrhu, sedel tiste dni siromašno in	hudo	pomladnje oblečen postaren mož iz Brd, nekje	A
dvoje pojavov, ki delata splošno bolezen le	hudo	očitno. Bolezen sama pa nista.	A
vzame, prepustil bi vse za sedem sto. Je le	hudo	gledati, kako te prebadajo ljudje z očmi, kako	A
vstal, pa je zato mudil. Zasopel vsaj je bil	hudo.	Pa vendar ni bil pozen, le hitro pot je imel	A
sekire in kose. Sicer pa niso šli nič kaj	hudo	grozeče.Nerodno so korakali, kakor da se jim	A
on se niso ozrli drug po drugem. Njim je bilo	hudo,	njemu še huje.Solze je imel v očeh.	A
Štefana domač človek, naj se vrne, da mu je žena	hudo	slaba. * Martin in Tinče Munih sta šla s Stopca	A
samoljubna misel. »Ta Kobal,« je občutil, »	hudo	so mu naredili, pa je le, kakor da ni šel rad	A
ste jim,« se je smejalo dekle. »Pa ste mi zato	hudo	všeč.« »Všeč sem ji,« je občutil vedro Gradnik	A
dvanajstimi svojimi dragonci. Uradnik je bil	hudo	razburjen.Skozi okno je opazoval množice pod	A
ljudstvo k uporu. Župnik Murovec se je moral	hudo	razburiti, ko je to pisal, zakaj brezmiselno	A
nepoznane čete. Nekdo je pogledal skozi okno in se	hudo	prestrašil ob toliki množici ljudi.Umiril se	A
rastel dvajset let ... * Idrijski fajmošter se je	hudo	spremenil.Upadel je, obledel.	A
»Pa vsaj birič si. Tako	hudo	te nisem zgrešil.« »Tudi birič nisem,« je rekel	A
sekunde moji stari mami. Na srečo ni bilo tako	hudo.	Stara mama se je čez nekaj trenutkov ovedela	A
kazale nobene potrebe, da bi se razklenile.	Hudo	sem bil razočaran nad njo. Po pogrebu	A
na strehi, ga je vzel skobec. Bilo mi je zelo	hudo.	Globoko v sebi pa sem čutil, da se v naravi	A
No, koliko litrov, misliš, sem danes popil...	Hudo	boš razočaran...Vsega skupaj morda tri šilca kačje	A
hotela s tem lepo zahvaliti za razumevanje.	Hudo	bi se motil tisti, ki bi menil, da je bila Pika	A
Na nočni pohod ni nikdar odhajala neurejena.	Hudo	pa je bila jezna, če je mama pozabila nanjo	A
sva rekla, da naju denar ne sme pokvariti tako	hudo,	da ne bi bila človeka v duši. »Pomagala	A
in dol vozili samo najini bratje in sestre.	Hudo	sva bila užaljena.Že res, da so starejši in	A
verz, ki je govoril o tem, da je vandrovcem	hudo,	če jim nič ne odrine kmet.Ata je bil nadvse	A
tolkli močnika, in nekoliko premalo, da bi okusil	hudo	lakoto že za časa svojega otroštva.	A
sem ga videl le tedaj, ko je bilo kaj narobe.	Hudo	hudo me je zapekla vest, kaj vse sem storil	A
videl le tedaj, ko je bilo kaj narobe. Hudo	hudo	me je zapekla vest, kaj vse sem storil...Hm, pa	A
Dunaj ni zate... Pa tudi Bog je že	hudo	nejevoljen, ker se tako smiliš sam sebi...Kmečki	A
zvečer...« so mi povedali tisti, ki se jim je zdelo	hudo.	Tedaj jih pa jaz nisem hotel imeti.	A
najmanj četrt ure. Ko sem vprašal, ali je kaj	hudo	nevarna pot na Luknjo, mi je prvi povedal tole	A
je imel Ažman prav, da je nameraval oditi.	Hudo	mi je bilo tudi zaradi matere, a sem se tolažil	A
preobjedena sedela doma in tarnala, kako ji je	hudo.	Nekoč je prišla k njemu neka gospa ter	A
TRIGLAVSKA KAPELA Ampak	hudo	bi se zmotil tisti, ki bi menil, da bi lahko	A
odprtju koče sem začutil, da nekaj na Kredarici	hudo	manjka - med triglavske vršace bi moral postaviti	A
oristiti te hoče, potem pa bodo spet Dovje dobre...«	Hudo	mulo je kuhala ves mesec.Z mano se je pogovarjala	A
pretirano postavim za svoje stvari, pa ni bilo tako	hudo.	Edina napaka, ki jo imam in ki mi je drugi nočejo	A
se sploh ne spodobi umreti. Ljudstvo bi bilo	hudo	razočarano nad teboj, če bi ga pustil sredi	A
vedi, da te bom v svojih spisih zaradi tega	hudo	očrnil...Vsi si mislijo:	A
poslal Požganca, da pogleda, če je res tako	hudo.	Res je bilo.	A
naokrog, tako da je res »tace kvišku molela«.	Hudo	mi je bilo nerodno, da sem se tedaj tako nespametno	A
odpeljati v Kranj ali celo v Ljubljano, se bomo	hudo	hudo uprli...Aljaž je pognal korenine pod Triglavom	A
odpeljati v Kranj ali celo v Ljubljano, se bomo hudo	hudo	uprli...Aljaž je pognal korenine pod Triglavom	A
turizem je povsem pokopala, ljudi je pahnila v	hudo	revščino, najbolj žalostno pa je bilo to, da	A
spremlja Stvarnikovo oko. V Galiciji je bil	hudo	ranjen Janez Peterman, sin Jere Peterman z Dovjega	A
povem zato, da ne bi kdo mislil, da mi ni bilo	hudo,	ko sem sprejemal njeno velikodušno darilo.Od	A
za marsikoga. Lahko si predstavljate, kako	hudo	mi je bilo, ko smo ostali med vojno v moji fari	A
ŽIVLJENJE JE HREPENENJE	Hudo	bi se motil tisti, ki misli, da sem se na stara	A
sem mu prinesel poslednjo tolažbo. »Nič mi ni	hudo	umreti, res pa je tudi, da sem zmeraj mislil	A
so se komajda prebijali iz dneva v dan, tako	hudo	nas je prizadela svetovna vojna v vseh pogledih	A
podtikali, da sem raje hodil v hribe kot molil, se	hudo	motijo.Samo Bog in lurška Mati božja sta mi	A
šalil in je tudi moje pešanje razumel kot šalo.	Hudo	hudo je bil začuden, ko so mu povedali, da se	A
je tudi moje pešanje razumel kot šalo. Hudo	hudo	je bil začuden, ko so mu povedali, da se mi	A
živim!« Pred veliko nočjo, ko me je bolelo tako	hudo,	da bi najraje vpil od bolečin, sem naročil kaplanu	A
nedolžnim devicam. Da se ni odkupil z denarjem,	hudo	bi ga bili kaznovali.Slučajno pa mu je tiste	A
Kaj se zgodi? Satan ga zmoti toli	hudo,	da oberoč goreče in strastno objame to devico	A
svojem prestolu. »Torej sem jim delal krivico,	hudo	krivico.Pravični so, in prišteval sem jih grešnikom	A
modrim robcem potno čelo, potem pa odkoraka	hudo	jezen, pustivši vse druge device silno razvnete	A
vse to mi ni dalo novega poguma in še vedno	hudo	potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh.	A
ob moji strani ter zopet in zopet hitela: »	Hudo	je bilo lepo!« Dan pozneje sem šel nekaj	A
Fižolico prebiram,« mi je odgovorila, »pa je	hudo	plažnata.«Z roko je mešala po kupu pred seboj	A
kričala suha ženica. »Moja Špelica je bila prav	hudo	bolna in drugo jutro, komaj je ta črnuh odšel	A
so mu bili preglodali obuvalo. Moralo ga je	hudo	zebsti, ker je neprestano odskakoval od zemlje	A
ga vpletam v svojo molitev. Za vse, dobro in	hudo,	bodi hvala gospodu našemu Jezusu Kristusu!Kdo	A
prazna bolj kakor izstradan kravji vamp!« »Tako	hudo	pa že ni!« ga zavrne ribiški mojster. »Fižmojster	A
pogrebu je bilo tudi dekle na smrt bolno. Za	hudo	pljučnico je ležala in vročina jo je kuhala	A
njo. Ali kdor te ne pozna, temu je hotel Bog	hudo	že pri zibelki, in peklenskim erinijam je prišel	A
svatov. Mi pa smo šli za njimi ter bili prav	hudo	veseli.In v prvem vozu sta sedela ženin in nevesta	A
»Oči imam slabe!« pravi še. »Naj ne pride	hudo	z vami pod to streho!Hvaljen bodi Bog!« Prekoračita	A
mladost vam malo pred dušo poklicati. Starost ima	hudo	vest!« Ernest zopet sede in si briše potno čelo	A
dragi moj!« »Kdo bi si mislil, da je tako	hudo!	« Mladi notar je govoril to že mnogo manj kipeče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani