nova beseda iz Slovenije
vsega v izobilici.« Ni še zasvetila zarja izza | hriba. | »Vstani, Marko, vstani!« | A |
megli globoko pod njim. Sonce je zasijalo izza | hriba, | zapelo je polje, zašumeli so gozdovi.Vsi so | A |
napotil godec v vas in iz vasi na hrib in s | hriba | v gozd ter se je nastanil v koči, ki jesamevala | A |
je umiralo tiho za goro. Le od daleč, tam od | hriba, | od belega gradiča se je glasilo zamolklo šumenje | A |
veter; napósled je utihnila in voz je zavil mimo | hriba. | Nikolaja je pretreslo čudno čustvo. | A |
pokrajino ter je kmalu izginil za zmerom. Vrhu | hriba, | kraj cerkve, je časih zalajal droben rjavček | A |
volje. Šel sem pred hišo ter sem napodil s | hriba | vso zaljubljeno drhal. | A |
”Zdi se mi, da me je nekdo poklical -- od | hriba | dol, od gozda sem.Kaj si ti, Dioniz, moj zlati | A |
Tudi tebi bodo zobje oškrbeli in stopil boš s | hriba! | “ ”Ne mudi se, ne premišljuj, ne čakaj, ne | A |
mlinarica! Ti sodiš, da sem kancelist iz fare onkraj | hriba, | ampak hudo se motiš!“ ”Kako si uganil mojo | A |
Tako misli bolnik na zdravje. S črnega | hriba, | s šumečega gozda se je bila spustila jata golobov | A |
doline. Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja s | hriba; | štiriindvajset let mu je bilo. Mana je bila | A |
smejó zoreče njive pod soncem in kjer prepeva s | hriba | svojo sladko pesem sveti Lenart. ”Še te bom | A |
so in dolga je bila procesija. Vila se je s | hriba | v hrib, iz doline v dolino.Pod senco te črne | A |
ga pozdravili kakor kralja in gospodarja. S | hriba | so grmeli možnarji, pred farno cerkvijo so stali | A |
vnela, strašna tepežen je divjala po dolini od | hriba | do hriba.Moški so kleli, ženske so jokale, otroci | A |
strašna tepežen je divjala po dolini od hriba do | hriba. | Moški so kleli, ženske so jokale, otroci so kričali | A |
prijazno sijale, rahel polnočni veter je pihal od | hriba; | biriča sta ležala v travi in sta smrčala naglas | A |
dihala je spanje na oči, sanje v dušo. Od | hriba | do hriba je počivala vsa prostrana dolina.Tedaj | A |
je spanje na oči, sanje v dušo. Od hriba do | hriba | je počivala vsa prostrana dolina.Tedaj pa je | A |
Komaj so zaspali, se je vzdignil mesec izza | hriba | in je obžaril belo kamenje, da se je svetilo | A |
se in so premišljevali; ko jim je kakor iznad | hriba | zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni | A |
kako si lepo! Upehan je dospel Luka na vrh | hriba. | Steza se je prelila v mokroten kolovoz. | A |
o bratu na Peči. Tako sta prišla zopet vrh | hriba | in pastir je rekel: »Zdaj pa moram nazaj | A |
divja goščava, v katero je pritekal izvir s | hriba | in se razlival proti potoku Tunjica.V goščavi | A |
Ugotovila sva, da bi se bilo treba pognati z višjega | hriba. | »Greva na kriški grad!« sva si rekla | A |
zasmejal znanec in nas odpeljal do sosednjega | hriba, | kjer smo potem le našli pot do Gojške planine | A |
zmage je premeril stezo do znožja sv. Volniškega | hriba | s pravimi pomladanskimi čustvi.Na holmu je bila | A |
malo!« je odgovarjala množica. In Juri izpod | hriba | je še klavrno pristavil: »Meni je poginila tista | A |
začuje turškega bobna hripavo šumenje. Okrog | hriba | se je zavila po beli cesti hrvaška konjica ter | A |
ter ga zmel med prsti. - »Tu zavijete okrog | hriba | in pred sabo imate svojo družbo!Jaz moram nazaj | A |
Odhitela je navzdol. Kjer se je steza zavila okrog | hriba, | obrnila se je še enkrat.Baron je hitro stopal | A |
toliko črnikalskega vina, da sta se boter Kožuh s | hriba | Sv.Sobote in boter Hmeljinec s hriba Sv. Volnika | A |
Kožuh s hriba Sv. Sobote in boter Hmeljinec s | hriba | Sv. Volnika sporekla in skoraj do krvi stepla | A |
zvoniku in delopust je zvonilo, da je odmevalo od | hriba | do hriba.Tudi meni je zvonilo in ni ga bilo | A |
delopust je zvonilo, da je odmevalo od hriba do | hriba. | Tudi meni je zvonilo in ni ga bilo takrat v vsi | A |
od začetka!« »Ne brbljaj, kot traktor sredi | hriba, | tak povej že, kar leži ti na štrenastem jeziku | A |
na desno, onstran Gradišča, tistegale višjega | hriba. | « Višenjski ‒. Krištof Planina se je ustrašil | A |
kresovi na križpotjih in po obronkih bližnjega | hriba | so žareli vanjo. Opat je še zmerom stal ob oknu | A |
bil sanjaril, pa se je prav tačas s podnožja | hriba | zaslišalo konjsko prhanje in hrzanje in je grajski | A |
možje iz Stranj, Prapreč in Žubine, iz Dol, s | Hriba | in iz Gabra, možje iz Bèča, Hrastovega dola | A |
krivenčila mlada Témenica. Nad Bratenco je s strmega | hriba | v sončno nebo bola stara cerkev na Primskovem | A |
»Vivat ...!« S Kapiteljskega | hriba | je prisopihal fantič in stekel med dijake.Da | A |
omeglenih očeh in se je spustila na drugi strani | hriba | po klancu v daljni, daljni svet za svojima otrokoma | A |
mlademu solncu, ki še ni moglo pogledati preko | hriba. | V hosti so ga pa že začutili veseli pevci, postovke | A |
kladivo pa sta imela eno samo in si ga podajala s | hriba | na hrib.« »Tačas bi bil rad živel,« je Kopič | A |
ročajem, a sredi mize vrč reznega vina z Debelega | hriba | ob Témenici. Gospodar je prijel vrč in dejal | A |
Mali Gaber.« Kobalila sta po stezah Debelega | hriba | in se spuščala v dolino ob Témenici. »Jaz res | A |
skozi katere se je jezero mimo strmo odsekanega | hriba | leno odtekalo po široko razlivajoči se Reki | A |
ozelenelega orjaškega hrasta na robu strmo odsekanega | hriba | nad odtokom plitvega jezera.‒ Stolp ljubljanskega | A |
nepregledni gozdovi. Zastrmel se je v vrh Oblega | hriba. | V prostrani globeli naravnost tam čez si je bil | A |
raznašal vesele vriske od goščave do goščave in s | hriba | v hrib.Na skali sredi bistrega potoka so pa | A |
v nekaj letih visoko mravljišče. Vrh Rožnega | hriba | ‒ mislil je Šišenski hrib ‒ pa si uredi in obtrebi | A |
sušiti, kakor se že suši Somov na vrhu Strmega | hriba. | Pa ‒. | A |
zatrdno vedel, da se losi drže v brezju na pobočju | hriba | med njimi in med jezerom.So jim brezovi poganjki | A |
je odpeljal močnejše mladce nazaj v podnožje | hriba. | Potegnili so ubitega losa iz goščave na planjavo | A |
V enem izmed kolišč, zabitih vzdolž Oblega | hriba, | so zalajali psi.Spomnil se je Bevska, ki bi | A |
zabito ob otoku že skoraj na koncu vzdolž Oblega | hriba. | ‒ Dandanes bi rekli, da pri Babni gorici. | A |
ptiči. Vreščali so pa še v goščavah Oblega | hriba. | Oglašati so se pričele že sove in ptiči, ki šele | A |
nazaj navzgor na mostišče. V goščavah Oblega | hriba | so se pa zadirale sove. Noč se je že nagibala | A |
Rjavega je Jelen poslal v kolišča vzdolž Oblega | hriba | prav do mostišča Godrnjavega Medveda.Do rodu | A |
vanj zabitih kolišč. Vzdolž grebena Oblega | hriba | se je pa s široko razpetimi perutnicami pripeljal | A |
močvirje. Onstran reke vrh strmo odsekanega | hriba | je zaukala lesna sova.Najrajši v že na pol suhem | A |
zakričala sova z razglednega hrasta vrh odsekanega | hriba | ob izlivu Reke. Ostrorogi Jelen se je spomnil | A |
sape zmanjkovalo. Pod brestom na vrhu Rožnega | hriba | sulice ni prav prislonil k deblu. Ni obstala | A |
mogočnega razglednega bresta na vrhu Rožnega | hriba. | Odprl je oči. | A |
v krošnji razglednega bresta na vrhu Rožnega | hriba. | Prej jasno nebo se je pooblačilo in sonce se | A |
Hrupno se je dvignila iz vode in odletela vzdolž | hriba | na odprto jezero. Večja dva drevaka sta se obrnila | A |
zabitem v plitvino na prisojni strani Rožnega | hriba, | se je v spomladanskem soncu nad vhodom velike | A |
se je izvijal Urni Sulec. »Videl sem z vrha | hriba, | kamor sva zašla v megli, v Prehodih trumo ljudi | A |
nekaj iz tebe.« Razgledni brest na vrhu Rožnega | hriba | se je razpustil. Kolišče Ostrorogega Jelena | A |
Juh, juh, juh! Na vrhu Rožnega | hriba, | na veji razglednega bresta, ki se je kakor roka | A |
prodovom Save. Pesem ptičev na pobočjih Rožnega | hriba | je za hip premolknila.Jasa pod razglednim brestom | A |
marsikdo precej zasopel so prispeli na vrh Rožnega | hriba | možje in žene in starejši ljudje.Zadnji je prišel | A |
obsije ozeleneli razgledni brest in vrh Rožnega | hriba | in zbrani Ostrorogov rod. »Piščalar, k meni | A |
jasi pod razglednim brestom na vrhu Rožnega | hriba | sta čedalje bolj naraščala.In spet je zapela | A |
smrečja. Pegasti Ris je pregledal v pobočje | hriba | izkopano pečišče.Kar skoraj nič ni bilo treba | A |
naprej prerekala, pa sta prihiteli z Rožnega | hriba | Srna in Veverka.Vsi so se jima morali smejati | A |
posodjem in se izkajala na drugi strani v pobočje | hriba. | Koj nato je Pegasti razkopal ilovnato prednjo | A |
Drevak je kar šinil proti podnožju Rožnega | hriba. | Zunaj na jezeru so nizko nad vodo leteli hudourniki | A |
ostajanje. Pa bi se dvojčici preselili izpod Rožnega | hriba | na drugo stran jezera.Da bi bil pogon čim uspešnejši | A |
Nad jezerom je ležala megla, po vrhu Oblega | hriba | je pa že sijalo sonce. Ostrorogega možje in | A |
So jih že premaknili.« Potem se je od Oblega | hriba | sem razleglo silovito rjovenje gonjačev.Zemlja | A |
zobre v divji dir. Skozi goščavo je od Oblega | hriba | sem hrumelo, kakor bi se bil od nekje odtrgal | A |
so videli Zobrovci nekajkrat pogledovati izza | hriba, | potuhnjeno kakor mački.Kar videti jim je bilo | A |
malo postal pod razglednim brestom vrh Rožnega | hriba. | Kakor bi ne vedel, kam se naj obrne. | A |
prestopil in opiraje se na sulico šepal z Rožnega | hriba. | Mrk je priveslal Ostrorogi Jelen nazaj na kolišče | A |
trohnečim razglednim hrastom na vrhu Strmega | hriba | nad odtokom Reke iz Velikega jezera, da je on | A |
z jezera, kjer so se pasli, v goščave Oblega | hriba. | Ko je pa zagledal prve drevake, ki so pripluli | A |
pelikanov in odletela naprej proti goščavam Skalnega | hriba. | Na pašnik nad studencem se je spustil črni štrk | A |
nadel orožje in kakor prerojen odhitel z Rožnega | hriba | po rebri navzdol na breg Velikega jezera.Oprezni | A |
zadnjega. Prvi ruk se je odzval z vrha Rožnega | hriba. | Koj za njim iz laza na Brdu. | A |
rekel Ostrorogi in je spet prisluhnil v pobočje | hriba | za sabo. Zaslišal je nagle skoke in zagledal | A |
žvižg sokola, ki se je oglasil na vrhu Rožnega | hriba | nekje.Jelen je sodil, da prav na razglednem | A |
Ostrorogi Jelen pesem kovačev izpod Rožnega | hriba. | Dobro mu je bilo na gorkem. | A |
Če gre pa nad izlivom Reke in vzdolž Strmega | hriba, | ne bo zašel. Drs, drs, drs, so pele drsalke | A |
celo dim ovoha. Orel je zavil izpod Strmega | hriba | na jezero, kaj kmalu naletel na zdrsano stezo | A |
mogočnega razglednega hrasta na vrhu Strmega | hriba | je stal Oprezni Srnjak.Prikrival se je, da ga | A |
hip oddahnil, se nato pognal na greben Strmega | hriba | in obstal za razpadajočim štorom razglednega | A |
naraslih voda so jo zagrebli na pobočju Rožnega | hriba. | Na pogreb Ostrorogi nikogar ni vabil, čeprav | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |