Rádohova domačija je bila večja od Trlepovine, tudi hiša je bila lepša in prostornejša. Na pogrnjeni mizi je bil pod prtičem cel hlebec soržičnega kruha, ob njem majhna solnica in dolg, svetal nož z roženim ročajem, a sredi mize vrč reznega vina z Debelega hriba ob Témenici. Gospodar je prijel vrč in dejal: »Bog te sprejmi ‒ dolgo te že ni bilo pod mojo streho!«